Vlada pri predlogu financiranja zasebnih šol povozila opozorila lastne službe za zakonodajo

Vir posnetka: z novinarske konference po seji vlade
POSLUŠAJ ČLANEK
Vlada RS je danes pritrdila pravno spornemu predlogu sprememb Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje.

Pri tem je ignorirala mnenje Službe Vlade RS za zakonodajo, ki opozarja, da predlagana sprememba pobudnike, ki so uspeli na ustavnem sodišču, postavlja v slabši pravni položaj, kot so ga imeli ob vložitvi pobude. Prav tako pa strokovna služba meni, da predvidena ureditev vse zasebne šole postavlja v pravno neenak položaj, za kar ni navedenega nobenega pravno utemeljenega razloga. 

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal, da njihov predlog sledi odločbi ustavnega sodišča. Prepričani so namreč, da je ustavno sodišče v njej določilo, da je država dolžna financirati le (za učence) obvezni del javnega programa. Slednje pomeni, da bi v praksi sedanje financiranje s 85 % zmanjšali na približno 65 % in s tem po prepričanju ministrstva izenačili pravice otrok v državnih in zasebnih šolah z javno veljavnim programom.

Kot smo na Domovini danes že pisali, se javno veljavni program, ki ga tako državne kot zasebne osnovne šole morajo ponuditi obvezno, razdeljen na za učence obvezen (šolski predmeti) in razširjen (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ...).

V obstoječem stanju država oba financira 85 %. Ustavno sodišče je odredilo izenačitev financiranja, torej 100 % financiranje javno veljavnega programa, minister Pikalo pa 100 % financiranje predlaga le za tisti del, ki je obvezen za učence (obiskovanje predmetnega pouka), sofinanciranje jutranjega varstva, podaljšanega bivanja, dopolnilnega pouka ... pa bi povsem ukinil.


Da predlog uresničuje odločbo ustavnega sodišča, Ministru Pikalu po besedah vodje poslanske skupine Braneta Golulbovića verjamejo tudi v Listi Marjana Šarca.

Vladni pravni strokovnjaki se s Pikalom in vlado ne strinjajo


Klik za ogled dokumenta


Dokument, ki smo ga pridobili od pristojne vladne službe, pa priča, da stališče Pikala, ki ga je danes v celoti zavzela tudi Šarčeva vlada, ne delijo pravni strokovnjaki Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo.

V tej so že 22. maja Ministrstvu za izobraževanje poslali dopis, v katerem ministra opozarjajo, da bodo pobudniki, ki so s prejšnjo pobudo uspeli, s predlagano ureditvijo financiranja zasebnih osnovnih šol v slabšem pravnem položaju, kot so v skladu z veljavno ureditvijo, zaradi katere so na Ustavno sodišče pobudo vložili.

Obenem pa imajo tudi pomisleke glede člena, ki določa, da se zasebnim šolam (razen osnovnim šolam) za izvedbo programa zagotavlja 85 %sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. "To pomeni, da se za zasebne šole (razen za zasebne osnovne šole) obseg javnega financiranja ne spreminja glede na veljavno ureditev. Takšna ureditev postavlja zasebne šole v neenak položaj, pri tem pa ni navedenega nobenega pravno utemeljenega razloga za to," opozarjajo vladni pravniki.

Če se v bistvenem enaki položaji obravnavajo različno, mora za to obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja, nadalje svarijo v vladni službi za zakonodajo.

Služba Vlade RS za zakonodajo: "Načelo enakosti pred zakonom namreč ne pomeni, da zakonodajalec v bistvenem enakih položajev pravnih subjektov ne bi smel različno urejati, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga."


Kot nadaljujejo, je dodatno takšna ureditev sporna tudi z vidika drugega odstavka 57. člena Ustave, ki določa, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev.

"Čeprav država zagotavlja tudi nadaljnje izobraževanje, pa je le za osnovnošolsko izobraževanje v Ustavi določeno, da je obvezno in se financira iz javnih sredstev, kar je še dodaten argument v prid dejstvu, da se zasebno osnovnošolsko izobraževanje ne more financirati v manjšem obsegu kot npr. zasebno srednješolsko izobraževanje," ministrstvu za izobraževanje še sporočajo vladni pravniki.

Minsiter Pikalo je na novinarski konferenci tudi bežno omenil razhajanja med stališči MIZŠ in Službe Vlade RS za zakonodajo. Na opozorila, da se pravni položaj pobudnikov slabša, je odgovoril, da v prehodnih odločbah urejajo, da se financiranje za že vpisane otroke do konca njihovega izobraževanja ne spreminja.

Pomislek glede nižjega financiranja obveznega osnovnošolskega izobraževanja od neobveznega srednejšolskega pa je odpravil z besedami, da je med njimi bistvena razlika v tem, da so "osnovne šole obvezne, osnovnošolski obvezni program je predpisan, in predpisan je minimum tistega programa."


Kot je razvidno iz zgornjega mnenja Službe Vlade RS za zakonodajo, ki se opredeljuje do vseh zakonskih gradiv, ki se sprejemajo na vladi, politična oblast s svojim predlogom novele ZOFVI ne sledi opozorilom stroke.

Predlog je zdaj romal v parlament, kjer je podobno stališče za pričakovati tudi od zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Pomisleke do ignoriranja pravne stroke v tem primeru izkazujeta vsaj dva koalicijska partnerja. V DeSUS-u opozarjajo, da novela ne sme poslabšati obstoječih pravic financiranja zasebnega šolstva, v SMC pa bodo pozorni predvsem na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ.


[do_widget id=podcast-playlist-3]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike