Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov
"Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega." (Aljoša Harlamov)
Ne le gospod Harlamov, tudi številni drugi se v teh dneh, ko se vrste na cepilnih mestih iz dneva v dan bolj daljšajo, sprašujemo, ali so se zagrizeni anticepilci premislili zaradi empatije do najbolj ranljivih, s katerimi živijo v isti skupnosti ali pa je odločitev padla zaradi takšnih in drugačnih koristi, ki jih prinaša potrdilo o cepljenju?
Ni jih malo, ki se nad koristolovstvom celo zgražajo, a mirne duše lahko rečem, da čisto brez potrebe. Slovenci smo takšni že od nekdaj: lovci na koristi so del vsakdana!
Pravite, da nimam prav? Pojdite z menoj, popeljala vas bom v niti ne tako oddaljeno preteklost.
V času naših babic se je redkokatera od njih, zlasti še, če je izhajala iz premožnejše kmečke ali meščanske družine, poročila ''iz ljubezni''. Poroke so bile pogosto sklenjene zaradi koristi. Ni bilo misliti, da hčere, tudi sinovi, staršev ne bi ubogali!
Marko denimo, je odšel s svojim bodočim tastom na Dolenjsko po vino za ohcet, ki so jo pripravljali njegovi in nevestini starši. V gostilni, kjer sta polnila vinske sode, je ugotovil, da mu bi gostilničarjeva hčerka prinesla v zakon večjo doto kot nevesta, ki ga je čakala doma. Hitro so naredili kupčijo: nesojeni tast se je vrnil domov brez ženina, a z obljubo, da bo gostilničarjeva hčerka poravnala vse stroške, ki so jih imeli s pripravo ohceti.
Koliko je bilo Slovencev, ki so po drugi svetovni vojni tako kot Juda Iškarijot zatajili vero svojih prednikov in se zaradi lastnih koristi vpisali v komunistično partijo, ne bomo nikoli izvedeli. V zavetju teme, da jih ja ne bi nihče videl, so pri lojalnih duhovnikih iskali potuho, saj so jim ti – verjetno za ustrezno plačilo - radi ugodili, jih na skrivaj cerkveno poročili in jim krstili otroke.
Koliko je bilo med njimi takšnih, ki so, ko so šli verniki od maše, kričali nanje ''cerkvene pokveke''?
Zaradi materialnih dobrin, napredovanja v službi in boljših možnosti za pridobitev stanovanja, so se podelali v hlače in zatajili Boga.
Malo starejši se boste še spomnili, ko smo v dolgih in nepreglednih kolonah stali na Fernetičih, preden so nas srbski in črnogorski cariniki z nemalo zajebancije spustili čez mejo, kjer smo kot zmešani planili v tamkajšnje trgovine in pokupili vse, kar nam je prišlo pod roke? Na
trgu Ponte Rosso so nekateri trgovci kričali na nas "maledetti banditi", a smo se naredili gluhe, četudi smo jih razumeli. Sladke besede: ''Tri komada, deset hiljadarki'' so imele čudežno moč. Koristi od nakupa so izbrisale besede ponižanja.
Ne dolgo nazaj smo se v neki družbi, v kateri so prevladovali tako imenovani ugledni posamezniki, pogovarjali o stari Jugi. Malo je manjkalo, da nekaterim niso od ganotja začele teči celo solze. Potem pa me eden le pobara, češ, Milena, a ti boš pa kar tiho.
»Ne, ne bom,« sem odgovorila, »meni so ostali v spominu predvsem sindikati.«
»Zakaj pa?« so se začudili.
»Zaradi svinskih polovic vendar!«
Če dobro pretresemo zadnje desetletje, se zdi, kot da smo – podobno kot Butalci sol – posejali obilo kilavega pragmatizma tudi Slovenci. Zraslo ga je toliko, da sili že iz vseh por zasebnega in družbenega življenja. Pa bom pustila ob strani politični pragmatizem, ob katerem se mi včasih obrača želodec, ker vedno bolj spominja na palačinke s strupenimi mušnicami.
Prav tako je za dušni mir bolje, da pustim ob strani pragmatizem, ki straši po medijih. Nekateri pišoči, žal, vesti, kot da je ne poznajo.
Zadnje čase je vse naprodaj, da le imajo tisti, ki se prodajajo ali ponujajo, od tega kaj koristi. Oboževalci ''okrogle zemlje'' ščuvajo k nepokorščini, ter se norčujejo iz znanstvenikov. Ste že pozabili: Slovenci smo še pred tremi leti postavili znanstvenike na visoko drugo mesto na lestvici zaupanja!
Ljubljana ječi pod kolesarskimi zračnicami. Poganjanje pedalov ni zastonj! Majkemi, da ne!
Ko je že kazalo, da je ves trud, ki so ga v ozaveščanje državljanov vložili stroka in vlada Sízifovo delo, pa so se Slovenci kar naenkrat prebudili!
Res me zanima, se je to zgodilo zaradi ljubezni do bližnjega, skrbi za lastno zdravje ali zaradi preračunljivosti?
Vrste na cepilnih mestih so se čez noč začele daljšati! Čudež!
Sosedi Mici se je oddahnilo: »Kaže, da trgovskih centrov le ne bo vzel hudič!«
Slovenec se spreobrne, ko se v jamo zvrne!
Ne le gospod Harlamov, tudi številni drugi se v teh dneh, ko se vrste na cepilnih mestih iz dneva v dan bolj daljšajo, sprašujemo, ali so se zagrizeni anticepilci premislili zaradi empatije do najbolj ranljivih, s katerimi živijo v isti skupnosti ali pa je odločitev padla zaradi takšnih in drugačnih koristi, ki jih prinaša potrdilo o cepljenju?
Ni jih malo, ki se nad koristolovstvom celo zgražajo, a mirne duše lahko rečem, da čisto brez potrebe. Slovenci smo takšni že od nekdaj: lovci na koristi so del vsakdana!
Pravite, da nimam prav? Pojdite z menoj, popeljala vas bom v niti ne tako oddaljeno preteklost.
pragmatízem -zma m (ī)
1. filoz. ameriška filozofska smer, po kateri je resnično to, kar je za posameznika koristno
1. filoz. ameriška filozofska smer, po kateri je resnično to, kar je za posameznika koristno
Zvočni posnetek komentarja je na voljo na dnu teksta
Grunt na grunt, trgovina na trgovino
V času naših babic se je redkokatera od njih, zlasti še, če je izhajala iz premožnejše kmečke ali meščanske družine, poročila ''iz ljubezni''. Poroke so bile pogosto sklenjene zaradi koristi. Ni bilo misliti, da hčere, tudi sinovi, staršev ne bi ubogali!
Marko denimo, je odšel s svojim bodočim tastom na Dolenjsko po vino za ohcet, ki so jo pripravljali njegovi in nevestini starši. V gostilni, kjer sta polnila vinske sode, je ugotovil, da mu bi gostilničarjeva hčerka prinesla v zakon večjo doto kot nevesta, ki ga je čakala doma. Hitro so naredili kupčijo: nesojeni tast se je vrnil domov brez ženina, a z obljubo, da bo gostilničarjeva hčerka poravnala vse stroške, ki so jih imeli s pripravo ohceti.
Rdeča knjižica
Koliko je bilo Slovencev, ki so po drugi svetovni vojni tako kot Juda Iškarijot zatajili vero svojih prednikov in se zaradi lastnih koristi vpisali v komunistično partijo, ne bomo nikoli izvedeli. V zavetju teme, da jih ja ne bi nihče videl, so pri lojalnih duhovnikih iskali potuho, saj so jim ti – verjetno za ustrezno plačilo - radi ugodili, jih na skrivaj cerkveno poročili in jim krstili otroke.
Koliko je bilo med njimi takšnih, ki so, ko so šli verniki od maše, kričali nanje ''cerkvene pokveke''?
Zaradi materialnih dobrin, napredovanja v službi in boljših možnosti za pridobitev stanovanja, so se podelali v hlače in zatajili Boga.
Tri komada deset hiljadarki
Malo starejši se boste še spomnili, ko smo v dolgih in nepreglednih kolonah stali na Fernetičih, preden so nas srbski in črnogorski cariniki z nemalo zajebancije spustili čez mejo, kjer smo kot zmešani planili v tamkajšnje trgovine in pokupili vse, kar nam je prišlo pod roke? Na
trgu Ponte Rosso so nekateri trgovci kričali na nas "maledetti banditi", a smo se naredili gluhe, četudi smo jih razumeli. Sladke besede: ''Tri komada, deset hiljadarki'' so imele čudežno moč. Koristi od nakupa so izbrisale besede ponižanja.
Svinjske polovice
Ne dolgo nazaj smo se v neki družbi, v kateri so prevladovali tako imenovani ugledni posamezniki, pogovarjali o stari Jugi. Malo je manjkalo, da nekaterim niso od ganotja začele teči celo solze. Potem pa me eden le pobara, češ, Milena, a ti boš pa kar tiho.
»Ne, ne bom,« sem odgovorila, »meni so ostali v spominu predvsem sindikati.«
»Zakaj pa?« so se začudili.
»Zaradi svinskih polovic vendar!«
Če dobro pretresemo zadnje desetletje, se zdi, kot da smo – podobno kot Butalci sol – posejali obilo kilavega pragmatizma tudi Slovenci.
Obraz 21. stoletja
Če dobro pretresemo zadnje desetletje, se zdi, kot da smo – podobno kot Butalci sol – posejali obilo kilavega pragmatizma tudi Slovenci. Zraslo ga je toliko, da sili že iz vseh por zasebnega in družbenega življenja. Pa bom pustila ob strani politični pragmatizem, ob katerem se mi včasih obrača želodec, ker vedno bolj spominja na palačinke s strupenimi mušnicami.
Prav tako je za dušni mir bolje, da pustim ob strani pragmatizem, ki straši po medijih. Nekateri pišoči, žal, vesti, kot da je ne poznajo.
Zadnje čase je vse naprodaj, da le imajo tisti, ki se prodajajo ali ponujajo, od tega kaj koristi. Oboževalci ''okrogle zemlje'' ščuvajo k nepokorščini, ter se norčujejo iz znanstvenikov. Ste že pozabili: Slovenci smo še pred tremi leti postavili znanstvenike na visoko drugo mesto na lestvici zaupanja!
Ljubljana ječi pod kolesarskimi zračnicami. Poganjanje pedalov ni zastonj! Majkemi, da ne!
Ko je že kazalo, da je ves trud, ki so ga v ozaveščanje državljanov vložili stroka in vlada Sízifovo delo, pa so se Slovenci kar naenkrat prebudili!
Res me zanima, se je to zgodilo zaradi ljubezni do bližnjega, skrbi za lastno zdravje ali zaradi preračunljivosti?
Vrste na cepilnih mestih so se čez noč začele daljšati! Čudež!
Sosedi Mici se je oddahnilo: »Kaže, da trgovskih centrov le ne bo vzel hudič!«
Slovenec se spreobrne, ko se v jamo zvrne!
Zadnje objave

Dr. Ernest Petrič: »Če pade Ukrajina, pade sodobni mednarodni red«
16. 3. 2025 ob 15:10

Po Jurčičevi poti
16. 3. 2025 ob 12:05

Maksimiljan, mehiški cesar – brat cesarja Franca Jožefa
16. 3. 2025 ob 9:07

France Prešeren (10/12) »Dolgost življenja našega je kratka …«
16. 3. 2025 ob 6:00

1944: »Zavezniško« sejanje množične smrti pri Gorici (10. del)
15. 3. 2025 ob 19:10

[Gledali smo] Sprememba spola, duše, družbe?
15. 3. 2025 ob 17:00

Čokoladni kolač s hruškami
15. 3. 2025 ob 11:58
Ekskluzivno za naročnike

Po Jurčičevi poti
16. 3. 2025 ob 12:05

France Prešeren (10/12) »Dolgost življenja našega je kratka …«
16. 3. 2025 ob 6:00

[Gledali smo] Sprememba spola, duše, družbe?
15. 3. 2025 ob 17:00
Prihajajoči dogodki
MAR
16
MAR
18
MAR
20
Video objave

[VIDEO] Dr. Ernest Petrič: "Če pade Ukrajina, pade sodobni mednarodni red"
11. 3. 2025 ob 13:18

[Video Odmev tedna] Milena Miklavčič: Tretja svetovna vojna že traja
7. 3. 2025 ob 17:12
Izbor urednika

Katin kot simbol okrutnosti in zlaganosti komunističnega režima
15. 3. 2025 ob 9:00

Ali za dr. Jožetom Možino vohunijo zaposleni na RTV?
15. 3. 2025 ob 0:31

Že je zunaj 191. številka tednika Domovina
12. 3. 2025 ob 6:10

[VIDEO] Dr. Ernest Petrič: "Če pade Ukrajina, pade sodobni mednarodni red"
11. 3. 2025 ob 13:18
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.