Cigler Kralj napovedal forenzični pregled na kmetijskem ministrstvu

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poteka podrobna analiza finančnega stanja, ki je po besedah ministra Janeza Cigler Kralja razkrila več resnih proračunskih težav. Minister je napovedal tudi izvedbo forenzičnega pregleda poslovanja v času prejšnjega vodstva ministrstva, saj obstajajo sumi, da so bila nekatera sredstva porabljena oziroma prerazporejena v nasprotju z veljavno zakonodajo. Ob tem je poudaril, da bo v primeru ugotovljenih nepravilnosti zahteval odgovornost odgovornih oseb.

Na ministrstvu ugotovili večmilijonske finančne vrzeli

Po prvih ugotovitvah novega vodstva stanje v resorju ni spodbudno. Minister je pojasnil, da na področju prilagajanja podnebnim spremembam primanjkuje približno devet milijonov evrov za izplačilo subvencioniranih zavarovalnih premij, ki predstavljajo pomemben instrument zaščite slovenskih kmetov pred vse pogostejšimi vremenskimi ujmami.

Težave so zaznali tudi na področju vinogradništva. Na proračunski postavki, na kateri bi moralo biti za letošnje leto na voljo približno pol milijona evrov, je po pregledu ostalo le še dobrih 62.000 evrov. Po besedah ministra naj bi bila sredstva, namenjena za leto 2026, že januarja porabljena za financiranje ukrepov iz preteklega leta.

Po besedah ministra naj bi bila sredstva, namenjena za leto 2026, že januarja porabljena za financiranje ukrepov iz preteklega leta.

Prav ta okoliščina je sprožila dodatna preverjanja. Kot je dejal Cigler Kralj, obstajajo indici, da je bila prerazporeditev izvedena mimo zakonsko določenih postopkov.

Minister je pojasnil, da na področju prilagajanja podnebnim spremembam primanjkuje približno devet milijonov evrov za izplačilo subvencioniranih zavarovalnih premij.

Forenzični pregled bo iskal morebitne kršitve zakonodaje

Zaradi ugotovljenih nepravilnosti ministrstvo skupaj z zunanjimi strokovnjaki izvaja forenzični pregled poslovanja. Namen postopka je ugotoviti, ali so bile pri upravljanju javnih sredstev kršene zakonske določbe ali drugi predpisi ter ali je prišlo do negospodarnega ali nezakonitega ravnanja.

Minister je napovedal, da bodo po zaključku pregleda sprejeti ustrezni ukrepi, vključno z ugotavljanjem osebne odgovornosti, če bodo nepravilnosti potrjene.

Primopredaja ministrstva brez podpisanega zapisnika

Cigler Kralj je razkril tudi, da ob prevzemu ministrstva ni bil podpisan primopredajni zapisnik. Po njegovih besedah dokument ni vseboval vseh potrebnih podatkov za transparenten prevzem poslov, zato ga novo vodstvo ni želelo potrditi.

Šele po več kot mesecu dni naj bi uspeli zbrati manjkajoče informacije o dejanskem finančnem stanju resorja. Nekdanja ministrica Mateja Čalušić se je po ministrovih besedah vabilu na podpis dopolnjenega zapisnika opravičila.

Več sodelovanja s kmetijsko stroko

Med prioritetami novega vodstva je tudi ponovna vzpostavitev dialoga s predstavniki kmetov, strokovnih organizacij in raziskovalnih ustanov.

Minister ocenjuje, da v zadnjih letih številni ključni deležniki niso bili vključeni v pripravo pomembnih odločitev, Slovenija pa naj bi bila premalo dejavna tudi pri oblikovanju prihodnje skupne kmetijske politike Evropske unije. Zato je izpostavil nedavno srečanje z evropskim komisarjem za kmetijstvo Christophom Hansenom v Bruslju, kjer so razpravljali o prihodnjem večletnem finančnem okviru in položaju slovenskega kmetijstva.

Strokovnjaki sicer že dalj časa opozarjajo, da bo prihodnja reforma skupne kmetijske politike pomembno vplivala na razdelitev evropskih sredstev po letu 2027. Evropska komisija ob tem vse večji poudarek namenja prehranski varnosti, odpornosti kmetijstva na podnebne spremembe, digitalizaciji ter večji konkurenčnosti evropskih pridelovalcev.

Spor zaradi preklicanega raziskovalnega razpisa

Minister se je dotaknil tudi odmevnega preklica razpisa za raziskovalne projekte Naša hrana, podeželje in naravni viri, ki ga je konec junija tik pred iztekom roka preklicala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS).

Po njegovih besedah je prejšnje vodstvo ministrstva razpis pripravilo nestrokovno in brez ustreznega usklajevanja s potrebami slovenskega kmetijstva. Napovedal je pripravo novega razpisa, ki naj bi bolje odražal potrebe kmetov in kmetijske stroke.

Odločitev o preklicu pa je naletela na ostre kritike raziskovalne skupnosti. Visokošolski sindikat Slovenije je opozoril, da je bilo s tem razvrednoteno večmesečno delo številnih raziskovalcev, ki so že pripravili projektne prijave, podobnega preklica že objavljenega razpisa pa doslej praktično ni bilo.

Odločitev o preklicu je naletela na ostre kritike raziskovalne skupnosti.

Pospešitev izplačil po naravnih nesrečah

Pomembna naloga ministrstva ostaja tudi hitrejše izplačevanje državnih pomoči po naravnih nesrečah. Po ministrovih besedah naj bi bila avgusta zaključena izplačila za lansko sušo in pozebo v skupni vrednosti približno 12 milijonov evrov.

Ob tem želi ministrstvo spremeniti sedanji sistem, po katerem morajo kmetje na odškodnine pogosto čakati tudi leto dni. Eden glavnih razlogov za zamude je vezanost postopkov na objavo uradnih statističnih podatkov o cenah kmetijskih pridelkov.

Po besedah Cigler Kralja iščejo pravne in administrativne rešitve, ki bi omogočile hitrejšo in učinkovitejšo pomoč ob prihodnjih ujmah.

Premalo načrtovanih evropskih sredstev

Minister je opozoril še na eno pomembno težavo. Po oceni novega vodstva naj bi bilo v slovenskem strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 predvidenih približno 88,5 milijona evrov premalo sredstev za izvajanje posameznih ukrepov.

Zaradi tega bo ministrstvo skupaj z Evropsko komisijo iskalo možnosti za ustrezne prerazporeditve in dodatna sredstva, obenem pa računa tudi na podporo Bruslja pri zahtevku Slovenije za pomoč iz evropske kmetijske rezerve.

Revizije postajajo ena od prvih potez nove vlade

Napoved forenzičnega pregleda na Ministrstvu za kmetijstvo sledi podobnim potezam tudi na drugih resorjih, kjer nova vlada pregleduje finančno poslovanje svojih predhodnikov. Cilj teh pregledov je ugotoviti dejansko stanje javnih financ, preveriti zakonitost porabe proračunskih sredstev in po potrebi sprožiti postopke za ugotavljanje odgovornosti.

V prihodnjih mesecih bodo zato pomembni predvsem rezultati napovedanih forenzičnih pregledov, ki bodo pokazali, ali gre zgolj za neustrezno finančno načrtovanje ali pa bodo ugotovljene tudi konkretne kršitve predpisov pri upravljanju javnega denarja.

Cilj je ugotoviti dejansko stanje javnih financ, preveriti zakonitost porabe proračunskih sredstev in po potrebi sprožiti postopke za ugotavljanje odgovornosti.