Verniki bodo poromali po poteh mistikinje Magdalene Gornik

Drugo leto zapored bodo verniki to soboto poromali k Mariji Snežni na Goro pri Sodražici. Odpravili se bodo po poteh božje služabnice Magdalene Gornik, ki je v teh krajih živela v 19. stoletju in katere življenjska zgodba je po pričevanjih zares impresivna, mistična, celo čudežna. Podoživljala naj bi Kristusovo trpljenje, imela stigme in doživljala številna mistična doživetja, od videnj do zamaknjenosti in lebdenja. Brez zemeljske hrane naj bi živela skoraj pol stoletja. 

Gora pri Sodražici. Skupno ime za pet naselij, ki ležijo približno 50 kilometrov južno od Ljubljane. To so Kržeti, Betonovo, Petrinci, Kračali in Janeži. V zadnjem od njih se kmečkima staršema Ani in Jožefu Gorniku 19. julija 1835 kot tretja od sedmih otrok rodi deklica Magdalena. Še istega dne jo krstijo v domači cerkvi Marije Snežne na Gori. 

Sprva povsem običajna, živahna in bistra kmečka deklica rada priskoči staršem na pomoč, vrstnice večkrat poučuje o krščanskem nauku, prosti čas pa izkoristi za molitev in poslušanje duhovnih pogovorov. Enajstletna se spomladi leta 1847 po naročilu matere odpravi na polje po plevel za prašiče. Takrat se začne njeno nadnaravno potovanje. 

Po pričevanjih takrat doživi prvo srečanje z nebeško Gospo. Ta se Magdaleni predstavi kot kmečka žena in jo vpraša, komu bo darovala svoje delo in ali kaj ljubi Jezusa. Magdalena odgovori, da bo svoje delo darovala Jezusu in da Jezus najbolje ve, ali ga ljubi. Žena se ji nato predstavi kot Jezusova mati in ji pove, da je njen namen Magdaleno povabiti k še močnejši ljubezni do njenega Sina. Magdalena srečanje, ki ji seže globoko v srce, dolga leta zadrži zase. 

47 let brez zemeljske hrane 

Naslednjo podobno izkušnjo doživi ob prejemu prvega obhajila, ko edina med deklicami z oltarja zasliši glas, naj o svojem doživetju ne pripoveduje drugim. »Jaz sem tisti, ki si ga pravkar zaužila,« zasliši Magdalena. 

Zatem začne obiskovati nedeljsko šolo, kmalu nato pa hudo zboli. Bolezen se stopnjuje vse do drugega videnja Matere Božje 2. avgusta 1848, ko popolnoma ozdravi. V tem videnju jo Marija povabi, naj potrpežljivo prenaša trpljenje in naj ga daruje Bogu. Za Magdaleno se začne novo poglavje. 

Od 25. septembra 1848 ne užije nobene zemeljske hrane več, le še sveto evharistijo in nenavadno jed, ki jo prejema v stanju zamaknjenosti. Podoživljati začne Kristusovo trpljenje, o čemer priča tudi edina njena ohranjena fotografija, ki jo na veliki petek posname duhovnik Frančišek Lampe in na kateri ima Magdalena povsem okrvavljen obraz. 

»Jaz sem tisti, ki si ga pravkar zaužila,« zasliši Magdalena ob prejemu prvega obhajila. 

Dvomljivci in dokazi pristnosti 

Prav tako dobi stigme in začne redno doživljati mistične pojave in zamaknjenja, celo lebdenje, obdarjena je z razumevanjem tujih jezikov, čeprav se jih ni nikoli učila, ter darom preroštva. Nekatere njene napovedi se uresničijo že v času Magdaleninega življenja, vsaj ena pa se uresničuje še danes. A o tem pozneje. 

Liberalni časniki in celo nekateri v cerkvenih krogih jo v letih po ozdravljenju obtožujejo prevare, a tedanji ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf jo brani, prepričan o njeni nedolžnosti in pobožnosti. Že v času Magdaleninega življenja Cerkev pregleda njeno življenje s cerkveno preiskavo sodraškega župnijskega vikarja Jožefa Lesjaka in ugotovi, da so mistični pojavi pristni. 

Do svoje smrti leta 1896 Magdalena poučuje otroke v nedeljski šoli in skrbi za gospodinjska opravila v župnišču na Blokah, k njej pa od blizu in daleč prihajajo ljudje po nasvete in s prošnjami za molitev. Po smrti v zamaknjenju je Magdalena za sto let pozabljena. 

Napovedala romanja po njeni poti 

Natančno stoletje pozneje se začne uresničevati ena njenih napovedi, in sicer ta, da se bo po šestih rodovih ponovno okrepilo zanimanje zanjo oziroma za njen svetniški zgled ter da bodo romarji hodili na Goro. Leta 1996 tako v Mohorjevem koledarju izide prvi članek o njej. Štiri leta pozneje naslikajo njeno podobo na freski zunanje kapele cerkve Kraljice miru na Kureščku. Ljudje res začnejo romati na njen grob. 

Leta 2004 Magdalenino življenje v diplomski nalogi razišče Martina Kraljič in čez štiri leta izide knjiga Magdalena Gornik izpod njenega peresa. Desetletje pozneje ljubljanski nadškof Stanislav Zore imenuje postulatorja Francija Petriča za pripravo postopka za beatifikacijo. Leta 2021 pristojna kongregacija v Rimu izda dovoljenje za začetek uradnega postopka beatifikacije. Od tedaj se Magdalena Gornik lahko uradno naziva »božja služabnica«. O njej v produkciji Davida Sipoša v letu 2024 nastane tudi dokumentarni film z naslovom Okronana, ki je dostopen na spletu. 

Njena prerokba se je na poseben način uresničila tudi preteklo leto, ko so domačini organizirali prvo romanje k cerkvi Marije Snežne na Gori. In se bo uresničila tudi letos, natančneje že to soboto, ko župnija v sodelovanju z občino Sodražica ponovno organizira pohod na Goro. 

Zanimanje se še krepi 

Kot je za Domovino povedal Ludvik Mihelič, eden idejnih očetov Magdalenine romarske poti, se je lanskega romanja v sicer kislem vremenu udeležilo od 250 do 300 ljudi, letos pričakujejo še kakšnega več. Zanimanje za Magdaleno, mistikinjo in kandidatko za svetnico, se namreč vztrajno povečuje. Romanje, ki poteka po poti, ki jo je nekoč prehodila Magdalena, privablja tako vernike kot radovedneže, ki želijo spoznati njeno izjemno življenjsko zgodbo. 

Mihelič v življenjski poti Magdalene Gornik občuduje predvsem to, kako je brezpogojno sprejemala Božjo voljo in trpljenje. To trpljenje je ponavzočevala z Jezusovim, kar je razumela kot darovanje za grešnike. Nič se ni pritoževala, nič oklevala, pač pa je sledila Božjemu klicu in sprejemala to težko pot. Magdalena Gornik je torej zgled potrpežljivosti, sploh v časih, ko te vrline marsikomu zelo manjka, nam je pojasnil soorganizator romanja. 

Romanje, ki poteka po poti, ki jo je nekoč prehodila Magdalena, privablja tako vernike kot radovedneže, ki želijo spoznati njeno izjemno življenjsko zgodbo. 

Ključni element v procesu beatifikacije 

Pomemben vidik njenega življenja, ki bo najbrž ključen v postopku beatifikacije, je temeljita dokumentacija njenih mističnih doživetij. Tedanji sodraški vikar Jožef Lesjak jo je dvakrat vzel pod drobnogled oziroma na opazovanje, prvič v letu 1852, ko je bila ves postni čas nastanjena v posebni sobi v župnišču. 

Vse, kar je opazil, je vikar zelo natančno spremljal in o tem poročal ljubljanskemu škofu Antonu Alojziju Wolfu. Podobno opazovanje je vikar pozneje izvedel še v desetdnevnem obdobju, v poročilo pa zapisal, da za tistega, ki je to videl, ne more biti sence dvoma o pristnosti mističnih pojavov, je povedal Mihelič. 

Magdaleno so pozneje sprejeli na škofijo in jo opazovali še tam. Dokumentacija je shranjena v nadškofijskem arhivu, je pojasnil Mihelič. Poleg vikarja Lesjaka so jo sicer spremljali tudi nekateri drugi duhovniki, med njimi že omenjeni Frančišek Lampe, prav tako si je Magdalena določene stvari zapisovala sama. Magdalenine izpovedi, čeravno v zapisu iz drugih rok, sicer veljajo za prvi duhovni dnevnik v slovenski književnosti. 

»Ni dvoma o njeni svetosti« 

Tudi zapisi nekaterih aktualnih visokih predstavnikov slovenske Cerkve ne puščajo dvomov o njenem svetništvu. »Nekateri pokazatelji jasno kažejo, da so se v življenju Magdalene Gornik kreposti razvijale v smeri herojske stopnje,« je v predgovoru k omenjeni knjigi zapisal upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek. Kardinal Franc Rode pa v Knjigi romarjev zapiše, da »ni dvoma o njeni svetosti, o čemer pričajo tudi izredni mistični darovi«. 

Pričevanj je torej veliko, a poleg presoje zgodovinskih komisij se mora za svetništvo Magdalene Gornik na njeno priprošnjo zgoditi še kakšen čudež. 

Prijave na romanje so še mogoče 

Romarji se bodo v sobot, 27. septembra 2025, med osmo in pol deveto zbrali pri cerkvah v Sodražici, Fari na Blokah, Novi Štifti in Loškem Potoku. Po blagoslovu bodo poromali k Mariji Snežni, kjer se ob 11. uri začne križev pot, ki ga bo vodil župnik Franc Bizjak, uro pozneje pa bo p. Andraž Arko daroval sveto mašo. Romarji se bodo na izhodišče vračali po istih poteh, lahko pa bodo izkoristili tudi brezplačni prevoz. 

Organizatorji romanja zaradi lažje priprave vsega potrebnega priporočajo predhodne prijave na telefonsko številko 051 270 767 ali na elektronsko pošto romanje@tsdgora. Simbolična prijavnina v višini osmih evrov vključuje organizacijo romanja, topel obrok in zloženko. Za otroke in osnovnošolce je romanje brezplačno. 

(D219, 56-57)