Verčič o vladavini bedakov: Slepa vera v politike je pot do diktature

Vir: gov.si

»Iz šol, ki si jih je Marija Terezija zamislila kot tovarne discipline in poslušnosti, smo stopili v digitalni svet, v katerem vladajo nevedni misleci in grozi vladavina bedakov,« je v svojem članku zapisal profesor dr. Dejan Verčič. Opozoril je, da se med tišino brez misli in hrupom brez znanja rojeva družba, ki ne zna več dvomiti in poslušati. »Kar bi se v šoli res morali učiti, niso resnice, ampak dvom,« je poudaril.

Profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na FDV ter partner v družbi Herman & partnerji dr. Dejan Verčič je v svojem članku z naslovom »Vzpon nevednih mislecev in vladavina bedakov« spomnil, da se moramo za naš relativni razvoj zahvaliti Mariji Tereziji, ki je v naših krajih uvedla obvezno šestletno osnovno šolo – ta je v 19. stoletju v Sloveniji (v avstrijski monarhiji) postala osemletna. »Šola je blagoslov in prekletstvo,« je ocenil in pojasnil, da je Marija Terezija uvedla obvezno osnovnošolsko izobraževanje, da bi ustvarila pismene, koristne in zveste podložnike, ki bi okrepili državo in gospodarstvo ter bili manj pod vplivom Cerkve.

Naše šole še danes proizvajajo disciplino, poslušnost in točnost oz. lastnosti, ki so pomembne za tovarniško delo.

Pomembna sestavina šole je bila po Verčičevih besedah uvedba delovnih navad in discipline, ki sta bili ključni za gospodarsko modernizacijo, kmete naj bi spremenili v delavce. Opomnil je, da naše šole še danes proizvajajo disciplino, poslušnost in točnost oz. lastnosti, ki so pomembne za tovarniško delo. »Večina mladih gre skozi vsaj petnajst let urjenja discipline: pridejo v razred, se usedejo in so tiho,« je Verčič opisal, kako deluje sistem discipliniranja. Ko se mladi prebijejo skozi to mučenje, pa jih na drugi strani šolske ograje pozdravimo z zgražanjem, da ne znajo smiselno govoriti, javno nastopati, sodelovati in prevzeti osebno odgovornost – skratka, da ne obvladajo tistih delovnih veščin, ki se jim reče mehke veščine.

»Sposobnost javnega nastopanja, imeti glas, je pomembna družbena vrlina,« je dodal Verčič in opisal svojo izkušnjo iz Kalifornije – po njegovem opažanju v Ameriki proizvajajo kulturno povsem drugačne ljudi kot pri nas.

Kar bi se v šoli res morali učiti, niso resnice, ampak dvom

Verčič je opazil, da šole še vedno vztrajajo pri starih formulah »ex cathedra« – kar v izvirniku pomeni papeževo razglasitev svetih resnic. »Učitelji so si nato ta izraz prisvojili za ponavljanje pisnega gradiva, ki ni sveta resnica, ampak se ga morajo učenci, dijaki in študenti naučiti na pamet,« je pojasnil in spomnil, da vedno obstajajo kakšni neumni razlogi, zakaj se je pomembno v šoli učiti na pamet. »Kar bi se v šoli res morali učiti, niso resnice, ampak dvom,« je poudaril profesor in opomnil, da se moderna doba ni začela s ponavljanjem Platona in Aristotela, ampak z metodičnim dvomom v vse, kar je bilo znano.

Vir: Shutterstock

Tako se je po njegovih besedah začela tudi moderna demokracija – ne z vero v vladarje, ampak z nezaupanjem v vsako obliko oblasti. »Slepa vera v politike je najkrajša pot do diktature,« je opozoril Verčič in dodal, da se je treba bati politikov, ki želijo, da jih imamo radi.

»Tisti, ki vedo in zmorejo – dvomijo; tisti, ki so prepričani, trdno stojijo za svojimi mnenji in so se jih pripravljeni oklepati, jih braniti in jih vsiljevati drugim z vso močjo in brez sramu. Nevedni mnenjski ustvarjalci imajo neverjetno potrebo po širjenju svojih neumnosti, hkrati pa ne znajo komunicirati. Njihov jezik je pogosto zgolj greznica. Sovražijo vse, ki se z njimi ne strinjajo – in to postane poseben problem. Nestrpnost in sovraštvo v družbi naraščata in nihče ne ve, od kod ali zakaj prihajata, in kaj storiti glede tega.«

Če ni kulture dvoma in dialoga, drvimo v vladavino bedakov

Verčič je opozoril, da ne gre le za nekaj nevednih ljudi, ki blebetajo. Gre za širši družbeni pojav, kjer se stara disciplina izobraževanja sreča z novo anarhijo družbenih medijev. Na eni strani nas učijo tišine in poslušnosti, na drugi strani pa nas silijo, da kričimo in razkazujemo svoj ego. »Rezultat je kultura, v kateri smo preveč nevedni, da bi trezno razpravljali o resničnih vprašanjih, in preveč samozavestni, da bi poslušali druge,« je ocenil. Namesto družbe razuma, kritike in dialoga, dobimo družbo hrupa, predsodkov in sovraštva.

Zato po Verčičevih besedah rabimo šole, ki učijo dvom, razpravo, poslušanje in prepiranje. Torej t. i. mehke veščine, ki so najtežje temeljne veščine demokracije. »Če bomo znali zgraditi kulturo dvoma in razprave, bomo zajezili vzpon nevednih mnenj. Če tega ne storimo, pa se bomo morali pripraviti na pravo vladavino bedakov,« je bil jasen profesor.

Rezultat je kultura, v kateri smo preveč nevedni, da bi trezno razpravljali o resničnih vprašanjih, in preveč samozavestni, da bi poslušali druge.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike