"Vemo, da je Tanja Fajon strastna potapljačica, tako je v teh štirih letih potopila tudi stranko SD." Kdo so pretendenti za njeno nasledstvo?

V SD, ki se aprila podaja na izredni volilni kongres, se je pretekli teden iztekel rok za evidentiranje kandidatov za vodstvene funkcije v stranki, danes opolnoči pa se je iztekel rok, do katerega lahko kandidati podajo soglasje h kandidaturi. 

Soglasje h kandidaturi za predsednika stranke so dali župan Ajdovščine Tadej Beočanin, Jani Prednik in Milan Brglez. Tanja Fajon je medtem v pismu članom danes poudarila, da se ne bo ponovno potegovala za mesto predsednice stranke. 

V SD se na volilni kongres podajajo po aferi ob nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani, ki je s čela ministrstva za pravosodje odnesla ministrico iz njihove kvote Dominiko Švarc Pipan. Ta je po večtedenskem razčiščevanju odstopila z ministrske funkcije, še pred tem pa izstopila iz stranke. S funkcije je odstopil tudi glavni tajnik SD Klemen Žibert. 

Lista evidentiranih kandidatov za vsako od vodstvenih funkcij je dolga. Za mesto predsednika oz. predsednico stranke je evidentiranih 22 kandidatov, za mesto glavnega tajnika 42, za štiri podpredsedniška mesta pa 56 kandidatov, za 16 voljenih članov predsedstva 188 kandidatov, za predsednika oz. predsednico nadzornega odbora 32 kandidatov, za člane nadzornega odbora pa 64 kandidatov. 

Soglasje h kandidaturi za predsednika stranke je prvi potrdil župan Ajdovščine Tadej Beočanin. Kot je dejal za N1, se je za kandidaturo odločil po posvetu z območnimi organizacijami in forumi stranke ter od nje ne namerava odstopiti. Kot je povedal za Radio Robin, je na podlagi kar nekaj pogovorov, ki jih je imel znotraj stranke, ugotovil, da je pravzaprav to želja več lokalnih okolij, zato se je tudi odločil za kandidaturo in podal soglasje. Ob tem glede svojega županovanja ne pričakuje sprememb, županski mandat namerava v vsakem primeru speljati do konca. Glede naslednjih lokalnih volitev pa se nagiba k temu, da se za župansko mesto ne bi več potegoval. »Že tekom drugega mandata sem povedal, da je funkcija župana zelo odgovorna funkcija in na tem mestu gre zagotavljati menjave. Zato sem se za tretji mandat že odločil nekoliko z zadržkom. Seveda ga nameravam speljati do konca, najverjetneje pa se za četrti mandat ne bom potegoval.«

Za vodenje stranke se bosta na aprilskem kongresu potegovala tudi vodja poslancev Jani Prednik ter evropski poslanec Milan Brglez. Za kakšno presenečenje pa bi lahko na dan samega kongresa poskrbel še kdo od za zdaj neevidentiranih kandidatov. Statut SD namreč določa, da lahko kandidaturo za posamezne funkcije kandidati vložijo tudi še na samem kongresu stranke, če jih pri tem podpre tretjina delegatov. 

»Prišel je čas za novo vodstvo«

Aktualna predsednica stranke Tanja Fajon se medtem ne bo potegovala za nov mandat na čelu SD. Kot je zapisala v pismu članom predsedstva stranke, se na odstop s položaja pripravlja s težkim srcem in je prišel čas za novo vodstvo stranke.  

»Prišel je čas, da izvolimo novo vodstvo, da našo stranko povežejo sveže zamisli in da se z drznimi koraki lotimo izzivov, ki so pred nami. Danes je prvi pomladni dan, z nekaj simbolike verjamem, da je pomlad priložnost za nov začetek,« je zapisala. 

Čeprav se na aprilskem kongresu ne bo potegovala za ponovno izvolitev, pa je zagotovila, da njena zavezanost skupnim vrednotam stranke ostaja neomajna. »Še naprej bom aktivno prispevala k delu naše stranke in po najboljših močeh podpirala naslednjo generacijo voditeljev, ki bo krepila socialno demokracijo,« je navedla. 

Dotaknila se je afere ob nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani, ki je stranko močno prizadela, a obenem znova ocenila, da je najtežje že za njimi: »Energija, ki sem jo v zadnjih dneh začutila v vas, je namreč neizmerna, je tisti trajni vir moči naše stranke, ki vsakič znova dokaže, da je socialna demokracija še kako živa.«

Strastna potapljačica, ki je potopila stranko 

Dr. Igor Lukšič ocenjuje, da so vsi trije kandidati dobri. Brglez ima prednost zaradi poznavanja državne politike, vendar pa ima trenutno problem, da ni trdno umeščen v stranki, ker ni z njo rasel. Prednik to prednost ima, saj je že nekaj časa alternativa Tanji Fajon in je aktivno kritiziral politiko obstoječega vodstva. Beočanin pa ima hendikep, ker ni toliko vpet in nima mreže na nacionalni ravni, vendar je po drugi strani uspešen župan. 

»Pred kongresom je kar zahtevna naloga, da izberejo najboljšega, so pa vsi trije dobri kandidati. Vendar pa bo zelo pomembno, kdo bo sekretar, ker je na tem delu marsikaj za urediti – vzdrževati stranko, urediti pregledne finance. Če bo tu slaba kombinacija, bo stranka samo na pol poti,« meni Lukšič. 

»Mislim, da je tekma precej odprta in da se bo na samem kongresu videlo, kako bo. Jasnega favorita ni, vprašanje pa je tudi, kako bodo sestavljeni delegati,« je ocena dr. Sebastjana Jeretiča. Odločitev Tanje Fajon, da ne bo več kandidirala, je po njegovem pričakovana, saj je dobila jasno sporočilo, da resnih možnosti za uspeh nima, saj se ni izkazala kot dobra voditeljica. 

»Mislim, da je bilo pomembno že po volitvah, ko je odstopil podpredsednik Pikalo, že takrat bi se morale v stranki zgoditi ustrezne spremembe, pa se niso. Zato je agonija zdaj toliko težja, ker takrat ni bilo sposobnosti neke refleksije. In naslednje vodstvo bo zaradi tega imelo toliko večje težave, da izplava iz trenutne krize,« zaključi Jeretič. 

»Vemo, da je Tanja Fajon strastna potapljačica, tako je v teh štirih letih potopila tudi stranko SD. Iz nekoč najmočnejše politične stranke v Sloveniji je naredila stranko, ki se po vsej verjetnosti ne bo uvrstila v parlament na naslednjih volitvah,« pa je za Domovino povedal Aljuš Pertinač. Kot meni, je to le še en znak, da recept novih obrazov, ki ne deluje v instant strankah za ene volitve, ne deluje tudi v tradicionalnih strankah.  

»Zame ni presenečenje, da se ne bo potegovala za nov mandat, ker je praktično nemogoče, da bi ga dobila. Stranka pa je sedaj pred isto dilemo kot je bila zmeraj, ko je menjavala predsednike – namreč ne ve, s kom. Katerakoli izbira bo težko obrnila trend, ki je izrazito negativen in ki kaže v smeri zatona socialne demokracije v Sloveniji v smislu politične stranke, kot je SD,« ocenjuje Pertinač. 

Kdorkoli bo izvoljen, bo težko dvignil podporo stranki v javnem mnenju, lahko pa bo naredil kaj zase, kot je zgled dosedanje predsednice – večina ljudi, ki kandidira na kongresu, pač kandidira bolj zaradi lastnih koristi kot pa zaradi tega, da bi želeli s stranko narediti kaj dobrega za Slovenijo, zaključi Pertinač.