Velik dan za Evropo, slab dan za Balkan. Ter učna ura diplomacije za našega premierja.

vir: https://newsroom.consilium.europa.eu
Ukrajina - država, ki jo je ruski predsednik Vladimir Putin napadel in trdil, da ni prava država - je zdaj uradno država kandidatka za članstvo v Evropski uniji.

Z zgodovinskim korakom k največji širitvi članstva v EU v skoraj dveh desetletjih je 27 voditeljev držav in vlad v Evropskem svetu ob koncu prvega dne dvodnevnega vrha v Bruslju Ukrajini in sosednji Moldaviji uradno podelilo status kandidatke.

Slovenska akcija, da bi se vlaku na poti v Evropsko Unijo priključila še Bosna in Hercegovina pa je naletela na gluha ušesa.

Velik dan za Evropo


"To je zgodovinski trenutek, ki nam omogoča, da določimo obrise Evropske unije," je nekaj trenutkov po glasovanju izjavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel na novinarski konferenci s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, katerega država zdaj predseduje Svetu EU.

"To je zelo odločilen trenutek in zelo dober dan za Evropo," je dejala von der Leyenova.

Dodelitev statusa kandidatke Ukrajini, državi, ki je v aktivni vojni, ki jo na številnih območjih zasedajo ruske sile in ki ji grozi resna nevarnost, da bo izgubila obsežna ozemlja, je za EU, ki je sama sebe razglasila za mirovni projekt, pomenila izjemno tveganje in tudi oster odgovor na prizadevanja Kremlja za ponovno vzpostavitev sovjetskega območja vpliva.

Ta prelomna odločitev je Ukrajini in Moldaviji nemudoma prinesla ogromno moralno spodbudo, ki so jo v Kijevu in Kišinjevu ter v obeh državah sprejeli z velikim navdušenjem. Takoj po glasovanju je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek video povezave nagovoril Evropski svet in se osebno zahvalil vsakemu voditelju posebej.

https://twitter.com/herszenhorn/status/1540270664275329031

Slab dan za Balkan


Vendar je navdušenje voditeljev EU nad tako pogumnim korakom zasenčila globoka, prekipevajoča jeza, ki so jo izrazili nekateri voditelji držav z Zahodnega Balkana zaradi dolgih zamud, s katerimi so se soočale njihove prošnje za članstvo. Še posebej so bili ogorčeni zaradi dolgotrajnega oviranja Severne Makedonije, ki si želi začeti uradne pogovore o članstvu, s strani Bolgarije. Za to je potrebna soglasna odobritev vseh 27 prestolnic.

Evropski svet si je v sklepih z vrha prizadeval pojasniti status nekaterih prosilcev, med njimi Severne Makedonije, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Voditelji so se prerekali o besedilu, zlasti glede Bosne in Hercegovine, za katero je bilo na koncu rečeno, da bi lahko dobila status kandidatke, če izvede reforme na 14 področjih politike.

Na splošno pa so dolgotrajne in na trenutke mučne razprave o Zahodnem Balkanu le poudarile dolgo pot in negotov časovni okvir, s katerima se soočajo vse kandidatke za članstvo v EU, ter težaven proces, ki čaka Ukrajino in Moldavijo.

 

Pobuda nove slovenske vlade naletela na gluha ušesa




Kar zadeva podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini, je bil, kljub temu da ga še ni prejela, narejen pomemben premik, je poudaril slovenski premier Robert Golob. Dodal je, da ni razočaran, niti se ni prenaglil s predlogom, da bi BiH že na tem vrhu prejela status kandidatke.




"Ne, nisem razočaran. Zakaj bi bil. Mislim, da je danes bil vseeno narejen pomemben premik na to temo, ne nazadnje je bila opravljena zelo poglobljena razprava, trajala je kar nekaj ur," je povedal premier v izjavi za novinarje po prvem dnevu svojega prvega zasedanja Evropskega sveta.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1540051419755122689

Največja težava pri iskanju dogovora je bil ravno postopek, ne sama ideja, da se BiH podeli status kandidatke. Temu je naklonjena večina držav članic. O tem, kdo je najbolj nasprotoval slovenskemu predlogu, premier ni želel govoriti.

Slovenijo sta na zasedanju najmočneje podprli Avstrija in tudi Hrvaška. Medtem pa sta največji nasprotnici hitrega pristopa Danska in Nizozemska.


Bolgarija umaknila blokado Severne Makedonije v roku nekaj dni


Bolgarski poslanci so odpravili veto na začetek pogovorov o članstvu Severne Makedonije v EU, vendar so vztrajali pri nekaterih pogojih.

Štiri politične stranke so skupaj zagotovile parlamentarno večino za predlog francoskega predsedstva Sveta, ki naj bi odpravil vrsto napetosti med Sofijo in Skopjem glede jezika, zgodovine in pravic etničnih Bolgarov v Severni Makedoniji.

Podporniki tako imenovanega "francoskega predloga" v bolgarskem parlamentu vidijo v načrtu način, kako v proces vključiti EU kot garanta, ki bo zagotovil, da bosta strani delovali kot dobri sosedi.

Bolgarski poslanci so postavili nekaj pogojev, pri čemer so poudarili potrebo po ustrezni ustavni zaščiti Bolgarov v Severni Makedoniji in vztrajali, da se ne bo domnevalo, da bo Sofija priznala makedonščino kot jezik, ločen od bolgarščine.

Glavni politični problem se sedaj pojavlja v Severni Makedonij, saj predsednik vlade nasprotuje kompromisu pod vodstvom Francije, ki po mnenju mnogih Makedoncev v obliki EU vključuje bolgarske zahteve.





 

 
KOMENTAR: Martin Nahtigal
June 23: Joining the club of NATO and EU members
Sedanja vlada se zadnje čase očitno predvsem uči. Uči se politike, delovanja v državnem aparatu in sploh demokratičnem sistemu. Zato vidimo do sedaj izpeljane poteze samo na področjih, kjer imajo absolutno, monopolno oblast, kot so kadrovske menjave. In to na način, kot so monopolisti navajeni - na hitro in brezozbirno. Težave pa nastopijo v prvem trenutku, ko je potrebno uskladiti več glasov ter iskati realen, ne samo zaigrani kompromis, kar smo videli pri komunikacijski blamaži s cenami naftnih derivatov. Podobno situacijo pa so si zakuhali s predlogom o članstvu Bosne in Hercegovine v Evropski Uniji na zadnjem Evropskem svetu. Priti prvič na svet in govoriti, da boš vztrajal do jutra, če bo potrebno, govori o istem domačem monopolnem vzorcu vedenja. Vendar pa evropski diplomatski in politični parket ni območje, kjer bi zmagoval (samo) argument moči ampak tudi oz. predvsem moč argumentov ter predvsem diplomatskih veščin voditeljev. Zato so denimo vsebinske priprave za predsedovanje EU predmet večletnih priprav, ali pa usklajevanje okrog izjave sprejete na zadnjem vrhu EU-Balkan na Brdu rezultat večmesečnih usklajenih diplomatskih prizadevanj. Komentarja pa je vreden tudi pristop slovenskih medijev k celotni zadevi. Namreč pred nekaj meseci smo poslušali glavne medije, da je bil vrh EU-Balkan neuspeh, ker ni bilo fiksne časovnice za pristop omenjene v dokumentu. Sedaj poslušamo, da je časovnica itak nekaj, kar ni praksa oz. je praktično neuresničljivo in da je Golob pokazal trud, inicativo itd. Čeprav ga je v resnici najbolj glasno podpiral Orban, kar pa sedaj ni predmet polemik. Dokler bomo tudi na uspešnost politikov gledali skozi rožnata očala slovenskega medijskega prostora, težko realno ocenjujemo dosežke in si zastavljamo cilje za katere rokohitrske poteze ter izpolnjevanje predvolilnih obljub ni dovolj. V vsakem primeru pa je evropska prihodnost Balkana v slovenskem interesu in za to si je intenzivno prizadevala prejšnja vlada ter očitno si bo tudi ta. Saj zavlačevanje postopkov daje prostor in moč drugim. V tem primeru dogajanje v Bruslju predvsem legitimira srbskega Vučiča in albanskega Ramo, saj njuna dikcija, da na koncu dneva EU ne potrebujejo in da bodo vztrajali pri svojem naleti na vedno več razumevanja v domačih državah. Podobno situacijo smo spremljali, ko je bil grški veto za Gruevskega v njegovem času nebeški dar za domačo politiko.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15
Iz Ljubljane z ljubeznijo
17. 2. 2025 ob 6:00