Vatikan pritiska na nemške škofe, ti se upirajo: zaostrovanje, ki mu nismo bili priča že stoletja

Vedno bolj me moti, ko razni birokrati, ki varno sedijo v svojih pisarnah, podučujejo tiste, ki so na "trgu" kako naj opravljajo svoje delo. Zanimivo bi bilo videti kakšen uspeh bi imeli razni Ladaria, Muller, Quellet med verniki. Bi bila njihova cerkev vedno bolj polna ali prazna? hm...
Do zdaj je menda Nemška Cerkev vse delala po pps, kakšnega pozitivnega učinka pa ni bilo. Če neka "metoda" ne deluje bo učinek podoben, pa četudi jo ponavljaš v neskončno. Razumem škofe, da iščejo izhod iz te zagate. Razveseljivo bi pa bilo, ko bi gospodje iz Rima namesto, da postavljajo omejitve predlagali kaj novega, svežega, uspešnega. Seveda pa tega ne bodo naredili nikoli.
Kot tretje bi rekel, da se je vera skozi zgodovino vedno bolj "zlizala" z moralo. Na koncu sploh ni več pomembno kaj in kako veruješ ampak važno, da živiš moralno. Morda bi bil čas, da se vera neha ukvarjati z moralo in se osredotoči na Boga in na naš odnos z Njim.
Je pa še ena stvar. Svet je velik. Kdor je malo več potoval ve, da različni narodi, različne celine mnogo drugače dojemajo človekovo življenje, navade in medsebojna pravila. Žal pa naša Cerkev želi vsemu svetu predpisati ista pravila, običaje in zapovedi, ki so se oblikovale v Evropi pred nekaj stoletij. To pa ne gre.
Ko so se apostoli srečali s pogani je postalo vprašanje kaj od njih zahtevat? (obreza, judovske navade, itd.) Pa so v prvem koncilu odločili, da se od novih kristjanov iz poganstva ne zahteva nič drugega kakor, da se popolnoma ločijo od njihove poganske vere in običajev. Vse ostalo so prepustili krajevni presoji. Zakaj bi morala potem Cerkev iz nekega središča predpisati do potankosti kaj in kako vsakemu verniku do zadnjega kotička sveta? Zakaj ne bi krajevne Cerkve same določile navade in pravila, ki odgovarjajo njihovi kulturi in okolju?

Vse bodo uredili muslimanski migranti, tam ni milosti za razne nenaravne spolne prakse, tam verska policija deluje s polno paro. Kdor se ne strinja, ga skrajšajo za glavo. Do tega nas bo pripeljala nekakšna s strani levice vsiljena krščanska drža, ki bi rada vse te ljudi pripeljala k nam. Mi ne maramo biti kar naprej ponižni, tako zelo ponižni, da smo ponižani. Nočemo pomagati nekomu, ki si lahko pomaga sam. Nočemo gledati paketov Karitas in RK v kantah za smeti. Ljudje se radi družimo, družimo se lahko kjerkoli. Že Marija Terezija je ugotovila, da je ena ura, v tistem času hoje, še primerna razdalja, ki jo človek želi opraviti za druženje. Ne se slepiti, da navadne vernike kaj dosti briga kaj pravijo nemški škofje, še za naše nam ni dosti mar. Zelo nas pa briga, kako bo z našim šolstvom. Imamo nekaj vrtcev, eno osnovno šolo in 4 gimnazije, to pa je tudi vse, za kaj več denarja menda ni. Zelo me skrbi sovraštvo do vernih, ki je razpaseno prav v vseh večjih medijih. Zdaj se bomo cel mesec naposlušali o tem kako se kuha vino in peče potice in kaj vse morajo prinesti "trije dobri" možje.Morda sem stara in neumna, ampak želela bi slišati kakšno adventno pesem, ki sem jo slišala ob obisku zornic. Te glasbe v naših medijih ni, z izgovorom, da imamo radio Ognjišče. Živimo v getu.

ludvikinvida, js, takšne imamo. Da je Slovenija država popolnih norcev in mazohističnih psihopatov, smo ponovno občutili danes. Žalostno je, da so vir tega zla - to je pač enkrat tudi treba jasno povedati, upokojenci, ki nam preostalim z voljenjem kučanoslavije ne dajo živeti, in pa z radikalno levičarsko ideologijo napumpani mladostniki ter študentje. Še bolj tragično pa je, ko pogledamo, kako NSi, skupaj z mevžastimi škofi, izdaja lastni narod za fičnike Judeža Iškarijota...Ta država ni več za nikamor, to kar je, je dno dna. Žal.

Točno tako, Rokc5, zelo lepo si pojasnil, v vsem se strinjava. Hvala za odziv in tudi linke.

pedofilija, LGBT, socialistični papež, mevžasti slovenski duhovniki brez volje in poguma, trop slovenskih vernikov, je na volilni dan volijo levičarske politike?
Nsi- na videz krščanska stranka, ki komaj čaka, da se udinja Golobnjaku?
Kaj od naštetega je huje?
Verniki nimajo več pastirja, ne v svetu, ne pri nas.

V Nemčiji je davek za vzdrževanje Cerkve obvezen. In kjer je denar na prvem mestu je tudi Satan na prvem mestu. Nemška Cerkev je vedno bolj izprijena in
nujno potrebna prenove, odprava cerkvenega davka je prvi korak do tega cilja.
Tudi v Sloveniji je postal denar bolj pomemben kot vse ostalo.
Edino zdravilo za katoliško Cerkev je vrnitev k koreninam, k uboštvu. Nujno se je potrebno znebiti vse navlake, ki jo posredno ali neposredno zanima le denar, ki posledično vodi do vse vrste izprijenosti. In samo taka Cerkev bo preživela.
Če bi odprava celibata kaj pomagala potem bi ogromno število diakonov to potrdilo z večjim številom dejavnih kristjanov. Dejansko pa je slika prav nasprotna. Več diakonov, bolj prazne cerkve. Še huje, več diakonov pomeni samo še več finančnih malverzacij. V diakona bi lahko bili posvečeni le tisti, ki so pripravljeni delati brez plačila, so upokojeni in imajo vsaj 65 let.
Odprava celibata je zato zadnji sunek v uničenje rimokatoliške cerkve. Je pa lahko tudi korak k novi prenovljeni Cerkvi katere glavno mesto ne bo več Vatikan temveč mesto v Aziji, Afriki ali J. Ameriki.
Človek dela, Bog obrne. Delo skladno z Evangeliji ter zaupanje v Boga je zato edina prava pot.

Sinoda o sinodalnisti, ki so jo Nemci izkoristili za deviacijo, lahko povzroči razkol v celotni cerkvi. Nima brez razloga katoliška cerkev papeža, da v najpomembnejših zadevah odloča centralna oblast. To je katoliški cerkvi omogočalo preživetje skozi dve tisočletji. Bergolio se je prepozno zavedal, da ko ponudiš oblast drugim, jo le ti vzamejo in je ne vrnejo več. Nemška cerkev je izgubljena, upajmo da bo ostalo le pri tem.
Trenutni pontifikat je najslabši od heretičnih dni enajstega in dvanajstega stoletja.

No, verjamem, da bodo veri bolj posvečeni ljudje že sami našli pozitivne odgovore in praktične rešitve - navedenih - vedno aktualnih vprašanj.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komunsocializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd
p.s.
znano je, da so nekateri slovenski zelo poztivni duhovniki - npr. F.S. FINŽGAR in dr. J,E. KREK imeli tudi po kakšnega OTROKA - zaradi njih velike priljubljenosti - tudi pri ženskah.
SEVEDA PA JE RES, DA JE ZA DUOVNIKE BISTVENA PRIVRŽENOST VERI, ŽENSKE IN LASTNI OTROCI - BI PA VSAJ PRI VEČINI DUHOVNIKOV . TO PRIVRŽENOST VERI - DOMNEVNO - MOČNO - ZMANJŠALI.

Situacija v kateri se nahaja katoliška cerkev v Nemčiji je posledica dveh stvari:
1) sprejetja modernega teološkega toka po II. Vatikanskem koncilu, katerega tvorci so bili vidni nemški teologi (Joseph Ratzinger, kasnejši papež Benedikt XVI. – ki je kasneje zavzel tudi kritično držo do koncila, znani progresivni teolog Karl Rahner, provokativni teolog Hans Küng, vsi t.i. 'periti') 2) neodziva uradnega Vatikana na stanje v Nemčiji že v času prejšnjih papežev t.j. sv. Janeza Pavla II. ter Benedikta XVI., ki bi morala zadeve ustaviti v osemdesetih in devetdesetih letih in imenovati bolj konservativne/tradicionalne škofe ter rektorje semenišč! Predvsem sv. Janez Pavel II. se obsega problema absolutno ni zavedal (ustavil je sicer Künga ampak to je bilo bistveno premalo).
Navsezadnje se je o stanju v Nemčiji vedelo in Vatikan bi moral že zdavnaj ukrepati. Ad Dominum so o tem pisali že ''daljnega'' leta 2015 (!): https://addominum.si/2015/02/kriza-cerkve-je-nemcija-se-krscanska/
Trenutno zmedo je obenem v svoji naivnosti podpihoval tudi papež Frančišek, ker se mu je zdelo ''zanimivo'', na trenutke morda populistično, da se zadeve malce 'razpiha', malce 'podebatira'. Sedaj sicer poizkuša dajati svareča ter konservativna mnenja, ampak to šele po tem, ko se je ves pontifikat postavljal v liberalno smer, kot ''reformator'' ter Nemcem dajal lažne obljube! Bodimo iskreni, 'sinodaler Weg' je tudi papeževo maslo in papež je Nemce naivno še bolj ''okrepil'' s sklicem nepotrebne Sinode o Sinodalnosti.
Kot avtor navaja, niso vsi nemški škofje in tudi laiki tega mnenja. Nemška Sinodalna pot ima podporo predvsem v najvišjem kleru in manjšini laikov, velik del konservativnih laikov je proti, tudi nekateri kardinali, npr. kardinal Gerhard Lüdwig Müller. Ob nemških eskapadah se je prvič zgodilo, da so nemške škofe začeli opozarjati in kritizirati škofje in kardinali od zunaj; poljska škofovska konferenca, veliko ameriških in afriških škofov je zelo ostrih do Nemcev, zadnjič se je oglasil še nizozemski škof.
Sedaj se na veliko špekulira, kakšne poteze sploh lahko naredi Vatikan. Špekulira se, da papež ne bo šel v neposredno konfrontacijo in sprožitev 'shizme'. Po eni strani zato, ker bi takšen obrat t.i. ''liberalnega'' papeža bil prevelik šok za škofe in del laikov v globalnem smislu – ter ne pozabimo na globalne medije (podobno kot je bila ''šok'' okrožnica 'Humanae Vitae' liberalnega sv. Pavla VI.). Vatikan bo tako morda počasi v ozadju, čim bolj brez sprožanja kakšnega javnega škandala, začel počasi zamenjevati nemške škofe ter rektorje enega za drugim z bolj konservativnimi, ter nasploh poizkušal čim bolj omejiti učinke raznih nemških 'soliranj' v naslednjih letih, dokler so liberalci še v sedlu. Kar nekaj upora lahko naredijo konservativni ter tradicionalistični laiki ter kleriki (v Nemčiji je vseeno tudi semenišče tradicionalne Bratovščine sv. Petra, ter veliko konservativnih duhovnikov); danes se da preko interneta hitro organizirati grassroots kampanijo.
Bo pa zadevo bistveno težje izvesti kot npr. v devetdesetih. Modernizem je duhovni rak, in če pustiš se razraste kot metastaze po Kristusovem mističnem telesu Cerkve. Seveda pa ne pozabimo, da ob slabem razvoju dogodkov lahko zadeva hitro postane snežna kepa v globalnem katolištvu ter nekakšen, kot Američani radi rečejo, 'dumpster fire'.
Še pomemben zaključek za Slovenijo: Celotna zadeva v Nemčiji je pomembno (!) opozorilo slovenskim katolikom ter vodstvu Cerkve na Slovenskem, ki s(m)o se preveč zanašali na nemške teološke tokove (Nemčija, Avstrija; opomba: Rahnerja se je ogromno in nekritično študiralo na TeoF!) ter podobne italijanske smeri (npr. Communione e Liberazione) ter premalo npr. na francosko teološko ter Cerkveno tradicijo, ki je glede tega bistveno bolj previdna, obenem pa smo tudi spregledali rast npr. ameriških konservativno-tradicionalnih katoliških tokov, do katerih bi lahko relativno preprosto dostopali (zaradi znanja angleščine, interneta). Tudi slovenski katoliški model kopiranja Nemčije (na vseh nivojih, tudi katoliških medijev) bo potrebno torej nujno krepko spremeniti!

"... gre za hudo delitev znotraj Nemške cerkve, ki se počasi preslikuje tudi na Katoliško cerkev v splošnem."

Gre za delitev med samoimenovane kristjane in dejanske kristjane?

Lahko predvidevaš, res pa ni. Kajti po statistiki se največ spolnih zlorab zgodi v domačem, družinskem okolju. Tam pa celibat ni predpisan.

Da ne bo pomote: ne bi me motilo, če bi bil celibat ukinjen. Ampak o tem naj se odloči cerkvena oblast. Verniki vemo, da nekateri duhovniki živijo v bolj ali manj skriti resni zvezi z žensko. Pa tega ne obsojamo.

Bolj kot celibat ogroža krščanstvo naša mlačnost, zavzetost za življenje v veri. Tukaj moram tudi sama reči: mea culpa.

Skrajni čas je, da se celibat ukine za duhovnike, za menihe pa ne.
Predvidevam, da bi bilo potem dosti manj zlorab.