Varuhi javnih financ še vedno menijo, da Golobovi neodgovorno gospodarijo z državnim proračunom

Fiskalni svet je kritičen do predloga rebalansa državnega proračuna za letošnje leto, saj meni, da kljub upoštevanju ustreznejših projekcij nekaterih postavk proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo. 

Fiskalni svet opozarja, da so nekateri ukrepi neustrezno uvrščeni med interventne, kar lahko vpliva na učinkovitost proračuna, poleg tega pa je ocena učinka diskrecijskih ukrepov nezadostna. 

Ob tem dodaja, da vlada nekatere kategorije odhodkov in prihodkov podcenjuje, proračunsko načrtovanje pa vidi kot pomanjkljivo.

Predlog rebalansa, ki sledi reorganizaciji vlade in prerazporeja sredstva med posameznimi resorji, predvideva 2,9 milijarde evrov oz. 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) primanjkljaja, v sprejetem proračunu pa je ta predviden v višini 3,3 milijarde evrov. Nižji primanjkljaj izhaja pretežno iz manjših odhodkov za draginjo, deloma pa tudi iz upoštevanja novih ukrepov ter ustreznejših projekcij nekaterih postavk, na pomanjkljivosti katerih so opozarjali že jeseni, je v danes objavljeni oceni predloga rebalansa zapisal Fiskalni svet.

"Kljub temu proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo, in sicer zaradi neustreznega uvrščanja ukrepov med interventne, nezadostnega ocenjevanja učinka diskrecijskih ukrepov, sistematičnega podcenjevanja oziroma precenjevanja posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter neusklajenih procesov priprave proračunskih dokumentov," opozarjajo varuhi javnih financ.

Neusklajeni procesi priprave proračunskih dokumentov in neustrezno uvrščanje kategorij med interventne ukrepe

Neustrezno je po njihovem mnenju med interventne ukrepe za blažitev epidemije uvrščenih za več kot 60 milijonov investicij v turistično infrastrukturo. Predhodne ocene finančnih učinkov diskrecijskih ukrepov so po njihovem mnenju nezanesljive, ocenjevanje učinkov pa pomanjkljivo.

Fiskalni svet opozarja še na sistematično podcenjevanje oziroma precenjevanje posameznih kategorij prihodkov in odhodkov poleg tradicionalno precenjenih projekcij prihodkov od EU sredstev in odhodkov za investicije. V predlogu rebalansa izstopa projekcija izredno nizkega transferja v javne zavode za blago in storitve.

Ob tem fiskalni svet poudarja tudi, da je po zagotovilih vlade predlog rebalansa državnega proračuna usklajen s Programom stabilnosti 2023, zato se ocena spoštovanja fiskalnih pravil, ki jo je Fiskalni svet podal aprila letos, ne spreminja. “Po tej indikativni oceni večina uporabljenih kazalnikov za leto 2023 nakazuje odstopanje fiskalne politike od skladnosti s fiskalnimi pravili."

Zaskrbljujoči pa so tudi neusklajeni procesi priprave proračunskih dokumentov. Osnutek programa stabilnosti je bil namreč pripravljen dva tedna pred rebalansom državnega proračuna, ki predstavlja največji del porabe sektorja država

Rast prihodkov pol nižja kot lani

Rast »očiščenih« prihodkov se bo po predvidevanjih prepolovila, iz naslednjih razlogov:

Zaradi upočasnitve rasti zasebne potrošnje bo rast prihodkov DDV-ja za polovico manjša kot lani, od dohodnine se naj bi prav tako umirila, manj bo prihodka od davka na dohodek pravnih oseb, nižji pričakovani prihodki so od izplačil dividend podjetij, v katerih ima država lastniški delež. Narasli pa naj bi prihodki od obresti na depozite enotnega zakladniškega računa, okrepila se naj bi rast prihodkov od trošarin.

Povečanje “očiščenega” primanjkljaja in tekoče porabe

Fiskalni svet je opozoril, da povečanje primanjkljaja glede na prejšnje leto, ki znaša 2,2 odstotne točke BDP, izhaja iz povečanja "očiščenega" primanjkljaja (brez upoštevanja ukrepov zaradi covida-19 in inflacije) in predpostavljenega znižanja deleža prihodkov v BDP ter krepitve investicijske aktivnosti. Od interventnih ukrepov naj bi ukrepi zaradi inflacije obsegali 1,7 odstotka BDP, ukrepi zaradi covida-19 pa 0,6 odstotka BDP. Tako naj bi bil "očiščeni" primanjkljaj 2,3 odstotka BDP.

Fiskalni svet je opozoril tudi na visoko rast "očiščene" tekoče porabe, ki naj bi se glede na oceno iz priporočil Evropske komisije letos zvišala za 11 odstotkov. Ta rast naj bi bila precej višja od dolgoletnega povprečja in trenutne ocene rasti srednjeročnega gospodarskega potenciala. Fiskalni svet meni, da je to predvsem odraz visoke inflacije, deloma pa tudi diskrecijskih ukrepov. Približno polovica te rasti pa gre na račun stroškov dela, oziroma lani jeseni sklenjenega dogovora s sindikati o plačah.

Za 300 milijonov razlike pri sami rezervi

Po predlogu rebalansa, ki je v DZ, bodo prihodki s 13,1 milijarde evrov za 233 milijonov evrov nižji od načrtovanih v veljavnem proračunu, odhodki pa se bodo znižali za 609 milijonov evrov na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov.

Za blažitev draginje je vlada letos pripravila 887 milijonov evrov. Od tega naj bi pomoč gospodarstvu (subvencije za izdatke za energente v 2023, čakanje na delo in skrajšani delovni čas) znašala 318 milijonov evrov in po zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (subvencije strokov energentov v 2022) 22 milijonov evrov ter draginjski dodatek za otroke 20 milijonov evrov. 

Vlada zato predvideva 503 milijone evrov rezerve. Na drugi strani pa Fiskalni svet opozarja, da bo po vladni oceni dobaviteljem elektrike in plina izplačanih za 296 milijonov evrov nadomestila zaradi regulacije cen, kar potem pomeni, da bo proračunska rezerva znašala le 200 milijonov evrov.