V ZDA nas čakajo volitve med dvema načinoma življenja, ki "ne moreta mirno sobivati"

Iz osrednjih slovenskih medijev vsakodnevno izvemo o tisoč in enemu razlogu, zakaj bi predsednik ZDA moral postati kdorkoli drug kot Donald Trump. Zelo redko pa se sliši argumente tihe večine, ki bo verjetno Trumpa ponovno izvolila na čelo prve svetovne velesile.

Tokrat izpostavljamo mnenje predsednika upravnega odbora konservativnega think thanka Inštituta Claremont, Toma Klingensteina. 

Ta utemeljuje, zakaj so letošnje ameriške predsedniške volitve najpomembnejše po letu 1860 in zakaj je Trump v trenutnih okoliščinah, številnim pomanjkljivostim navkljub, popoln človek za predsednika ZDA.

V svojem govoru poleg tega še opozarja, da republikanci svojega dela pri razlaganju pomembnosti teh volitev ne opravljajo dobro, saj bi morali razložiti, da demokratska stranka, ki jo je prevzelo njeno radikalno krilo, vodi revolucijo.

Volitve izbire med dvema načinoma življenja

Klingenstein izpostavlja, da bodo volitve 3. novembra volitve med dvema režimoma in načinoma življenja, ki ne moreta mirno sobivati. Prvi način življenja poimenuje “tradicionalni ameriški način življenja”, ki temelji na posameznikovih pravicah in pravni državi ter ceni trdo delo, domoljubje, samozavest. Drugi način življenja imenuje “multikulturalizem”, ki ga drugi imenujejo tudi “identitetna politika”, “kulturni marksizem” ali “intersekcionalnost”.

“Večkulturno gibanje, ki je prevzelo demokratsko stranko, je revolucionarno gibanje. Ne mislim metaforične revolucije. Ni kot revolucija; gre za revolucijo,” pravi Klingenstein, ki opozarja, da multikulturalizem družbe ne pojmuje kor skupnost posameznikov z enakimi pravicami, ampak kot skupek kulturnih identitetnih skupin, opredeljenih po rasi, narodnosti, spolu itd.

Po mnenju multikulturalistov beli moški zatirajo vse te identitetne skupine, ki bi morale biti, tako verjamejo, enakomerno zastopane v vseh institucijah ameriške družbe. To pomeni neskončno prerazporeditev bogastva in moči nekaterih skupin – in ne le belih – drugim skupinam, pojasni. “Tako množično prerazporeditev lahko doseže samo tiranska vlada in tako kot pri vseh tiranijah tista, kjer drugače misleči molčijo.”

Demokrati želijo državljane prepričati, da so sistemsko rasistični, sesksitični, homofobni, islamofobni …

V nadaljevanju pove, da za dosego tega cilja želijo demokrati državljane prepričati, da niso del ene kulture, ampak mnogih, da so sistemsko rasistični, seksistični, homofobni, islamofobni oz. na kratko – slabi. Gre torej za tekmo med Trumpom, ki verjame, da je Amerika dobra in Bidnom, ki ga nadzira gibanje, ki meni, da je Amerika slaba, pravi govorec.

Nadalje Klingenstein svari, da mora zagovornik multikulturalizma, če želi spremeniti tradicionalne vrednote in načela, najprej uničiti ali korenito prestrukturirati institucije, ki te vrednote in načela učijo. Torej tradicionalno družino, vero (ki uči ameriške vrednote), izobraževanje (ki so ga večinoma že uničili) in življenje v skupnosti.

To poskušajo pripadniki BLM [Black Lives Matter] doseči s pomočjo svojih demokratskih zastopnikov. Njihovi cilji se med drugim kažejo v izjavi o poslanstvu BLM, ki so jo napisali zavzeti marksisti. Ta govori o tem, da je transspolnost pereče vprašanje našega časa, podiranje kipov kaže na uničevanje ameriške preteklosti, prav tako kot projekt  New York Times 1619.

“V nekem smislu so te volitve referendum o ustanovitvi. Ali je bila Amerika ustanovljena leta 1619, kot trdijo demokrati-BLM, ali leta 1776 kot so verjeli Lincoln in do nedavnega so vsi Američani,” pravi Klingenstein.

Republikanci se morajo odpovedati kulturi politične korektnosti in ljudem povedati, za kaj demokratom v resnici gre

Republikance nagovarja, da se izognejo politični korektnosti ter odpovedo kulturi, ki brutalno kaznuje odpadnike. Ljudem naj glasno povedo, kar tako ali tako vedo v svojih srcih, namreč, da Amerika ni rasistična. “Če so Američani sistemsko predani čemerkoli, gre za sistemsko zavezanost svobodi in enakim pravicam za vse,” pravi in opozori, da morajo Američani od svojih voditeljev slišati, da je Amerika več ljudem prinesla več svobode kot katerakoli država v zgodovini človeštva.

Kot pravi, bi morali republikanci gibanje Black Lives Matter delegitimizirati in demokratskim aktivistom povedati: »Absolutno, življenja temnopoltih so pomembna. Samo ne za vas. Vam je vseeno za g. Floyda, posle črncev, ki ste jih uničili, črnce, ki so zaradi vas ubiti, ker ste policijo prisilili, da se umakne. Tukaj ste za uničenje. Ne za življenja temnopoltih ali kogarkoli drugega.”

Kot opozarja, bo večina demokratov pokleknila pred BLM. Tudi Biden je dejal: "Bodimo jasni, transspolna enakost je vprašanje državljanskih pravic našega časa." Govori tudi o potrebi po pregonu sistemskega rasizma, ki je po njegovih besedah v vsem, kar počnemo.

Trump ima veliko napak, a ima zaupanje v Ameriko

“V vsaki točki se moti. Če pa res verjame, da je rasizem v "vsem, kar počnemo", da je sistemski, potem verjame, če prizna ali ne, da je treba sistem strmoglaviti. Biden se tega ne zaveda, a poziva k strmoglavljenju ameriškega načina življenja,” pravi Klingenstein.

V nadaljevanju priznava, da ima Trump veliko napak in da tudi njega včasih zmrazi, ko ga posluša. Po njegovih besedah je Trump včasih sam sebi največji sovražnik, saj je hvalisav, pogosto napačno obveščen, včasih maščevalen itd.

A hkrati izpostavi, da ima ta nenavaden in nepredsedniški človek ravno tiste lastnosti, ki jih Amerika najbolj potrebuje v teh revolucionarnih časih. Ima namreč pogum, da kot vodja gre tja, kamor se drugi bojijo iti, ima zdrav razum, zavezan je Ameriki, je brez zadržkov, ne čuti krivde za ameriško preteklost, ne opravičuje se, je morda najmanj rasistični predsednik kar so ga ZDA kdaj imele in ne brani belega načina življenja, ampak ameriški način življenja. Predvsem pa ima neomejeno zaupanje v Ameriko. Verjame, da je Ameriška kultura »neverjetna« in tako jo želi ohraniti.

Celoten nagovor si lahko ogledate v spodnjem posnetku:

https://www.youtube.com/watch?v=q_4n_MmNdxA&feature=emb_logo