V šolstvu nekateri proti predvajanju dokumentarca o zgodbah prebolevnikov, ker bi to pomenilo »vsiljevanje določenih idej«

Vir: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Po dobrem letu in pol epidemije so se na ministrstvu za izobraževanje na ravnatelje, učitelje, šolarje in dijake obrnili z dopisom, v katerem jim kot »možni gradivi pri osveščanju zaposlenih in starejših učencev in dijakov o bolezni covid-19,« prijazno priporočajo dokumentarni film znanega slovenskega režiserja Mitje Okorna, v katerem ta predstavi zgodbe ljudi, ki so preboleli covid-19.


A dosedanji odzivi nekaterih v šolstvu kažejo na njihovo nepripravljenost, da bi tej izobraževalni vsebini sploh dali prostor in možnost v kakršni koli obliki. Z absurdnimi izjavami pa nekateri predstavniki iz šolstva kažejo, da ne razumejo vloge izobraževalnega sistema in učence raje prepuščajo iskanju informacij o pomembnih tematikah na družabnih omrežjih in spletu kot pa v šolah, ugotavljamo v komentarju uredništva.

Šolam so priporočili tudi drugi Okornov dokumentarni film z naslovom Kako sem se jaz cepil, v katerem »na precej hudomušen način« opiše, kako so ga stiske prebolevnikov prepričale, da se je za cepljenje proti covidu-19 cepil tudi sam. Dopis ministrstva za izobraževanje je bil, morda tudi glede na dosedanje izkušnje in odzive na pretekle ukrepe in predloge, blag, pravzaprav medel. »Zahvaljujemo se vam, če boste oba filma prepoznali kot možni gradivi za osveščanje o bolezni covida-19,« so zapisali.

Pečan: Posredovanje dopisa bi bil poskus vplivanja na osebno mnenje


»Promocija cepljenja ne sodi v našo pristojnost. Za to je zadolženo zdravstvo,« je za Večer dejal ravnatelj in predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregor Pečan.

Kot je dejal, učencem oziroma njihovim staršem dopisa ne bo posredoval, učiteljem pa ga bodo posredovali na elektronsko pošto, čeprav sam ocenjuje, da je to že poskus vplivanja na osebno mnenje.

https://twitter.com/UrosUrbanija/status/1441491363745484800

»V razredu so dijaki z različnimi prepričanji, če bi ga predvajali vsem, bi to lahko pomenilo že vsiljevanje določenih idej«


Podoben je bil odziv ravnateljice Srednješolskega izobraževalnega centra Ljubljana Frančiške Al Mansour: "Mi nimamo ur in predmeta, kot je zdravstvena vzgoja, v okviru katerega bi jim ta film predvajali. Poleg tega so v razredu dijaki z različnimi prepričanji, če bi ga predvajali vsem, bi to lahko pomenilo že vsiljevanje določenih idej," je dejala za časnik. Tako bo, kot je dejala, dopis obesila le na oglasno desko v zbornici in ga objavila na spletni strani šole.

Na vseh šolah niso ravnali enako


Mi smo po zgornjih odzivih poklicali ravnatelja ravnatelja zasebne Osnovne šole Montestori Pavla Demšarja, ki je dejal, da so pri njih dopis ministrstva za izobraževanje prav tako prejeli, film pa bodo vsekakor posredovali otrokom, a se niso še odločili, na kakšen način.



Napovednik dokumentarnega filma, ki bo ta vikend na ogled praktično na vseh največjih televizijah, danes zvečer ob 21:30 pa tudi na Slovenija 1, si lahko ogledate spodaj:

https://twitter.com/vladaRS/status/1439990236084412426
KOMENTAR: Uredništvo
Kaj sploh dela šolstvo, če se izogiba izobraževanju o tem, kar je življenje vseh šolajočih postavilo na glavo?
Doslej so bili vodilni v šolstvu kritični do praktično vseh ukrepov, ki bi lahko pripomogli h kar čim daljši odprtosti šol, od mask do testiranja – le zakaj bi bilo kaj drugače ob prijaznem predlogu, če bi kdo morda želel predvajati film o prebolevnikih in s tem nadgradil znanje učencev in dijakov o tem, kako bi bilo najbolj smiselno ravnati. Kot da se šole ne posvečajo epidemiji že sicer ure in ure. Koristnejši odziv bi bil: »Hvala za predlog, ga bomo posredovali naprej in prepustili učiteljski avtonomiji.« Morda bi pa kdo od učiteljev vendarle ogledu namenil razredno uro, uro v času po pouku, na naravoslovnem dnevu … učenci bi si film po želji lahko ogledali tudi doma. Absurdnost odziva skriva tudi izjava, da bi predvajanje filma dijakom z različnimi prepričanji »lahko pomenilo že vsiljevanje določenih idej«. Ob taki miselnosti je najbolje, da šole kar zapremo, ker bi pravzaprav vse, kar učijo; od biologije, etike, zgodovine … pa do npr. promocije gibanja in zdravega načina življenja, lahko razumeli kot »vsiljevanje določenih idej«. Od kdaj je naloga šole puščati otroke in mlade v nevednosti, dvomu in pogosto lažnih razlagah in teorijah, ki jih srečujejo na družabnih omrežjih? Ni prav šola kraj promocije znanosti? Šola prav preko izobraževanja vpliva na osebno mnenje učencev in dijakov. Upali bi, da to počne na način, da se bodo mladi mnenje lahko ustvarili na podlagi preverjenih in relevantnih informacij, a kot kažeta zgornja primera, za to ni povsod interesa. Ni čudno, da imamo posledično ravnatelja, ki ne verjame, da virusi povzročajo bolezni … Gotovo zgornjih izjav ne moremo posplošiti na celoten šolski sistem, ki ima v svoji sredi tudi množico modrih in razmišljujočih kadrov. A ob takšnih absurdih je razumeti, zakaj mnogi starši kritično gledajo na šolski sistem in ne zaupajo, da bodo njihovi otroci iz njega lahko izšli kot izobraženi in razmišljujoči ljudje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike