V slovenskem šolstvu manjka 4.000 učiteljev? Zakaj se to zdi veliki blef
V javni razpravi že dlje časa krožijo ocene o velikem pomanjkanju učiteljev v slovenskem šolstvu. Ravnatelji in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) tako ocenjujeta, da jih primanjkuje med 4.000 in 5.000, a natančnih podatkov nima nihče.
Na Zavodu za poslovanje smo preverili, kateri profili pedagoškega kadra službo še iščejo, koliko jih je ter kako je s številom učiteljev pri nas glede na druge države.
Številni učitelji počasi v pokoj, mladih določeni poklici v šolstvu ne zanimajo
Številni ravnatelji kljub večkratni ponovitvi razpisov ne najdejo kadra, da bi popolnili učiteljske vrste. Največje težave so pri iskanju učiteljev strokovnih in tehničnih predmetov, denimo matematike, fizike in računalništva, pa tudi razrednega pouka, v vrtcih pa primanjkuje tako vzgojiteljic kot tudi pomočnic vzgojiteljic. V desetletju pred nami naj bi se stanje še poslabšalo, saj bo predvidoma desetina vseh, ki danes poučujejo, odšla v pokoj (tretjina osnovnošolskih in polovica srednješolskih učiteljev je starejših od 50 let), zanimanja pa je med mladimi, še posebej za programe naravoslovnih smeri, kot so računalništvo, fizika in tehnika, zelo malo. Nekakšna spodbuda na tem področju so trenutno tudi štipendije in pripravništva.
Na šolah posledično učijo tudi takšni brez ustrezne izobrazbe, pa tudi študenti in učitelji brez strokovnega izpita. Vseh teh naj bi bilo nekje do desetina pedagoških delavcev. V šolstvu kot rešitev vidijo predvsem dvig plač, drugo vprašanje pa je, ali bi se mladi namesto za občutno bolje plačane poklice naravoslovnih smeri v gospodarstvu kljub dvigu odločali za poklice v šolstvu.
Na Zavodu za zaposlovanje več kot dvakrat toliko iskalcev zaposlitve s pedagoško izobrazbo kot je prostih delovnih mest
Na Zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) je bilo ta teden razpisanih 294 prostih delovnih mest iz področij izobraževanja in športa, hkrati pa je bilo konec avgusta na zavodu prijavljenih 766 brezposelnih, ki imajo terciarno izobrazbo s področja izobraževanja.
Med brezposelnimi pedagoškimi delavci prevladujejo tisti, ki bi lahko poučevali razredni pouk, sledijo jim učitelji športne vzgoje ter umetniških predmetov (likovne in glasbene vzgoje) ter družboslovnih predmetov.
Aktualne številke tako kažejo, da je med brezposelnimi daleč največ, 161, izobraženih za poučevanje razrednega pouka. Med najbolj številčnimi je bilo še 66 izobraženih za poučevanje športne vzgoje, 64 za poučevanje likovne pedagogike, 30 izobraženih socialnih pedagogov, 44 z izobrazbo iz pedagogike, 44 za poučevanje slovenskega jezika s književnostjo. Poleg tega je na ZRSZ prijavljenih tudi 28 glasbenih pedagogov in 20 profesorjev angleškega jezika s književnostjo, 18 profesorjev nemščine, 12 z izobrazbo pedagogike in andragogike ter 13 profesorjev zgodovine.
Drugih profilov je manj kot deset, so pa v veliki večini tudi ti družboslovnih smeri – denimo devet magistrov inkluzivne pedagogike, 9 magistrov profesorjev poučevanja, osem profesorjev slovenskega jezika in književnosti in devet dvopredmetnih učiteljev sociologije.
Med brezposelnimi tudi najbolj iskani kadri v šolstvu
Glede na domnevno veliko pomanjkanje tega kadra pa preseneča, da je med brezposelnimi tudi ducat tistih, ki bi lahko poučevali matematiko, pa štirje profesorji matematike in računalništva, najdejo pa se tudi profesorji tehnike, fizike, biologije in kemije.
Ob tem je zanimiv tudi podatek, da je manjše število brezposelnih oseb, kot jih ima pedagoško izobrazbo, za svoj zaposlitveni cilj navedlo poklice s področja izobraževanja. Takšnih je bilo namreč (le) 586, kar pomeni, da 180 tistih brezposelnih, ki imajo pedagoško izobrazbo, delo očitno išče zunaj šolstva.
V nekoliko nenavadno luč navedbe o pomanjkanju učiteljev daje tudi statistika Eurostata o številu učencev na posameznega učitelja v slovenskih šolah, objavljena v reviji Pravna praksa.
Ta kaže, da je bilo v Sloveniji v letu 2021 v povprečju (ko je domnevno tudi že manjkalo 4.000 učiteljev) 10,3 učencev na učitelja, s čimer se po številu učiteljev uvrščamo na četrto mesto v EU.
https://x.com/FinPeriskop/status/1701830067804946606?s=20
https://x.com/FinPeriskop/status/1701830067804946606?s=20
https://x.com/FinPeriskop/status/1701830067804946606?s=20
EU, osnovnošolci/šolsko osebje pic.twitter.com/vNcLMWcxpK
— FinPeriskop (@FinPeriskop) September 13, 2023
11 komentarjev
MEFISTO
Ne moreš verjeti, da manjka učiteljev.
Pa kar tri fakultete jih proizvajajo.
Glede na to, da se nanje v glavnem vpisujejo najbolj butasti in leni dijaki, kakršnih je natudi sicer največ med Slovenci, bi tudi učiteljev ne smelo manjkati.
AlojzZ
Se strinjam, da je v šolstvu en velik kaos. Načrtovan in skrbno negovan kaos, da proizvajamo poslušne državljane in odlične potrošnike.
Teodor
Kdo pri zdravi pameti pa še hoče delati z razvajeno otročadjo, njihovimi starši in odvetniki?
lukaab
Slovenci odhajajo v tujino zadnjih 10 let, zato ste brez delovne sile !
Mitja
bravo za vse komentarje! In potem na TV govorijo kako so učitelji obremenjeni in kako morajo biti v času šolskih počitnic na šoli, kjer trdo delajo. Krona sistema pa so specialni pedagogi, ki poučujejo težje in težko prizadete otroke. Za lažjo predstavo pomislite kako zgledajo priprave in učna ura otroka, ki je na invalidskem vozičku, ne zna govoriti in ne dojema niti svoje okolice. In učiteljica pride v službo ob 8h, domov gre ob 12h in še en dan v tednu je prosta. Da pa bi otroka lahko zaradi bolezni staršev pustil kakšen dan v takem centru ni mogoče. Oni so šola in ne varstvena ustanova.
baubau
Manipulativno izsiljevanje
Sonatine
Zanimivo pa jw, kako prav nobeden medij ne načenja vprašanja smotrnosti socialistične zaščite učiteljskega pokluca. Diplomant matematike, fizike, kemije, sociologije, zgodovine itd. namreč sploh ne more konkurirati za prosta mesta v šolstvu, da bi poučeval predmete, iz katerij ke pridobil univerzitetno izobrazbo, saj ne izpolnjuje pogojev po ZOFVI-ju. Pogoj pa je izobrazba PEDAGOŠKE SMERI. Gre za eno najhujših možnih diskriminacij na trgu dela. Prefstavljajte si, da bi v medijih smel delati zgolj in samo diplomirani novinar. Ki o ekonomiji ali financah praviloma nima pojma. Pa bi vsem ekonomistom prepovedali pisati ali pripravljati peispevke za medije samo zato, ker niso obiskovali FDV. Kako lahko fiziko poučuje diplomirani pedagog, doktor fizike pa je ne sme? Strokovni izpit, sestavpja ga 5, 6 predmetov, namreč ni poceni, stane krepko blizu tisočaka. Zdaj pa vi meni povejte, zakaj smo raznim Štrukljem dovolili takšno diskriminacijo na področju pedagoških izpitov, ko na slednjem podtočju smejo delati zgolj fiplomanti dveh pedagoških fakultet iz cele Slovenije? Vsi tudi vemo, da fakulteti nista ravno biser znanja.
Tudi sicer me moti, da imamo v Sloveniji prakso zapiranja dostopnosto do opravljanja poklicev. Dvomim tudi, da je takšno stanje sploh ustavno vzdržno. Lajti ni pomembno, kaj kdo zna, kje si je "pridelal" delovne izkušnje - važno je samo, ali si diplomiral na pravi fakulteti in smeri iz Clasius. Tako nekdo z 10 let izkušnjami na primer pri vodenju javnih razpisov na razpisu prostega delovnega mesta, kjer so naloge ravno s področja izvajanja javnih razpisov, izpade kod gumb od gat, če mu predpišejo denimo izobrazbo ekonomista, sam pa je morda iz kakšnega drugega izobrazbenega profila. IN TOČNO TO POČNEJO. Zato pa imamo toliko diplomantov brezposelnih in ne morejo konkurirati za prosta delovna mesta, ki pa so. Žalostna resn8ca v Sloveniji je, da afriški migrant prej dobi zaposlitev kot Evropejec alu celo slovenski državljan. Le poglejte si na primer razpise v javni upravi. Nič takega, kar se ne bi mogel priučiti katerikoli diplomant katerekoli fakultete. A glej ga zlomka, če ni ekonomist ali pravnik, nima šanse. Spet deskriminacija. Diplomanti se ne morejo zaposliti na delovnih mestih z zahtevano srednješolsko izobrazbo, čeprav so s srednješolsko izobrazbo že pred študijem pridobili en poklic - velja za vse z zaključenimi tehniškimi šolami. Gleda se zgolj, da imajo univerzitetno diplomo in spet nimajo možnosti zaposlitve na administratorskih ali podobnih mestih z svojega srednješolskega poklicnega področja. Zakaj? Kajti delodajalec mora zanje plačevati dodatek za izobrazbo, tega pa ne želijo. A res nihče ne opazi teh anomalij na trgu dela? Delodajalci trdijo, da kadrov ni, kadri pa se svaljkajo na zavodih za zaposlovanje in ne morejo niti konkurirati za prosta delovna mesta zaradi že omenjenih omejitev. Ampak če imaš prave sorodstvene povezave, veze in poznanstva, ali partijsko člansko izkaznico, se pa da vse - takrat razpise priredijo točno za eno osebo. Ne razumem, zakaj se nihče v Sloveniji ne zanima za to brezvladje na trgu dela in najame sposobno pravno ekipo, da se te omejitve po Clasiusu, če je yreba tudi preko US, zruši. Tega, kar imamo v Sloveniji, ne pozna nobena druga država v Evropi. Njih zanima zgolj stopnja izobrazbe (srednja šola, bachelor's degree, masters, phd) in KAJ ZNAŠ. Ne pa smer izobrazbe, lepo vas prosim. Ne vem, zakaj pri nas sploh predpisujejo izkušnje na področju za katerega zaposlujejo (npr. x let pri poučevanju ali x let na področju izvajanja projektnega dela ali javnih razpisov ali x let na področju marketinga, če pa VSE zavisi od smeri izobrazbe. Čim ni izpolnjen pogoj po CLASIUS, ne moreš kandidirati, pa če si tata mata na iskanem področju. In pika. Ta neprebojni z8d je, trdim, eden od glavnih vzrokov za tako visoko brezposelnost v Sloveniji. Kar je neodgovorno. In državo tudi stane. Kdor ne dela, ker zaposlitve ne dobi (pa bi rad delal), je namreč prisiljen črpati socialne transferje. Ne bi tem ljudem raje omogočili zaposlutve z miniranjem Štrukljastih CLASIUSov? Neverjetno, koliko škode je ta svizec povzročil generacijam mladih diplomantov v 30 letih od osamosvojitve. In jih prisilil v "beg možganov". Teh neumnosti niti v Jugi ni bilo. CLASIUS omejitev zagotovo ne.
Sprehajalec
Ena od lenuharskih oblik nategovanja je z glavnim ideologom uničevanje slovenskega naroda po Gabru Štrukljeva barabija z zniževanjem standardov obremenitev.
Vsi prav vsi ministri, če odštejemo največjega sprijenca med ideologi, to je GABRA, so bili navadne spužve, tudi Zver Milan, ki niso razumeli pedagoškega poklica ampak sledili lenuharjenju do kraja.
In tako ob zmanjševanju števila učencev pridemo do pomanjkanje učiteljev.
Tem predstavnikom lenuharske oblasti sporoča človek, ki je sodeloval pri gradnji standarda, zato da se sedaj sprijenci pri šestdesetih letih namesto vnukov raje ukvarjajo z mačkami in pseti in takrat je bilo pravilo en učitelj na 30 otrok.
Zato je največji lenuh in socialno nečuteč zgodovinar štrukelj (ki ni sposoben toliko empatije, da bi živel z družino) ampak barabinsko s terorističnimi načeli uničuje še tisto kar je v šolah ostalo.
Mokre AFEŽEJEVKE pa norijo za njim, Sramota za vse zaposlene v osnovnih šolah, ki gojijo tako mizerijo. Zato dokler bo tako stanje morajo biti ravnatelji človeške spužve, lenuhi, ki kot športniki trenirajo za stara leta na naš račun namesto da bi delali!
Thor
Število učencev na posameznega člana šolskega osebja v letu 2021:
Francija 18,3
Češka 17,5
Slovaška 17,5
..
EU 13,4
..
Slovenija 10,3
Kaže, da smo tudi na tem področju precej neučinkoviti.
lukaab
češka je zakon in zelo učinkovita
Andrej Muren
Še pred leti smo lahko slišali, da se je osemletka podaljšala na nepotrebno devetletko zgolj zato, da so nadštevilni učitelji in učiteljice lahko obdržali službo. Sedaj pa, ko je šoloobveznih otrok manj kot takrat, je kar naenkrat štiri ali celo pet tisoč pedagogov premalo. Halo?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.