V Sloveniji smo nadpovprečno obdavčeni, še posebej na delo in potrošnjo

2
Uredništvo

Da je višina davkov in prispevkov v Sloveniji visoka, je bilo ponavadi jasno vsakomur, ki je izpolnjeval dohodninsko napoved; kaj šele, če je odprl s.p. Poleg tega se obseg in nivo storitev, ki jih v zameno zagotavlja država, zelo težko primerja z zahodno Evropo (pomislimo samo na zdravstvo in državne urade).

Kakšne so konkretne številke in kako izgleda primerjava z ostalimi članicami OECD, smo za vas preverili s pomočjo pravkar izdane brošure OECD Revenue Statistics 2017.

Publikacija obravnava višino pobranih davkov in socialnih prispevkov po 35 državah članicah v zadnjih 50 letih merjenja, s poudarkom na obdobju 2007-16, torej pred in po zadnji globalni gospodarski krizi. Najzanimivejši in najbolj povedni sta primerjava obsega pobranih davkov z obsegom BDP ter njihova struktura, kar je tudi rdeča nit analize.

Kako izgleda pobiranje davkov v bolj in kako v manj razvitih državah

Davčne politike ter obseg pobranih davkov se po svetu zelo razlikujejo. Najprej je tu seveda uspeh države pri pobiranju dajatev – torej obseg prijavljene in neprijavljene/sive ekonomije – ki z razvitostjo države vedno raste (pogosto je tudi eden od pomembnih vzrokov za njo).

Vzroki za to so različni, od (ne)izobraženosti in (ne)informiranosti prebivalstva do (ne)občutka pripadnosti državi/skupnosti. Tudi v Sloveniji imamo, kot vemo, še veliko rezerve pri obdavčenju sive ekonomije, ki se je država sicer loteva precej obsežno, a ima pri tem mešane uspehe – davčne blagajne naj bi npr. v proračun prinesle manj od načrtovanega (po večini ocen le okoli 100 mio eur na leto).

Obseg pobranih dajatev glede na BDP po državah OECD za 2016; vidimo, da je v Sloveniji ta nad povprečjem OECD; Vir: OECD Revenue Statistics 2017

Veliko razlik med državami pa je tudi v višini in strukturi davkov, torej v davčni politiki vlad. Tudi stopnje davkov so v razvitih državah v skupnem povprečju višje od manj razvitih, deloma tudi zato, ker te države ponavadi (bolj) progresivno obdavčujejo prihodke, dobiček ali premoženje, torej predpišejo višje stopnje davkov za razrede visokih dohodkov ali velikega kapitala.

Morda še bolj očitna razlika med bogatejšimi in revnejšimi državami pa je v strukturi davkov. Najrazvitejši tipično poberejo največ davkov od dohodkov (fizičnih, pa tudi pravnih oseb) in manj od potrošnje (kamor spadajo denimo DDV in trošarine), poleg tega potrebujejo za (dejansko bolje delujoče) javne storitve manjši obseg sredstev, saj jih porabijo dosti bolj racionalno.

Struktura državnih prihodkov od davkov za države OECD v 2015; Slovenija (SVN) se nahaja v tretji skupini, kjer največji del prihodkov prihaja od davščin na potrošnjo, predvsem zaradi relativno visokega DDV in trošarin, ki imajo v razvitem svetu vedno manjšo vlogo; Vir: OECD – Revenue Statistics 2017

Kaj kažejo podatki OECD za zadnja leta?

OECD navaja, da se skupna višina prihodkov od dajatev zadnja leta po opaznem dnu 2009 vztrajno povečuje (denimo 0,3 % več v 2016 v primerjavi z letom prej), kar seveda načeloma kaže na pozitivne trende v ekonomiji držav članic.

Kljub vztrajnemu trendu povečevanja obsega pobranih prihodkov je kar nekaj držav, tudi razvitejših, kjer se je obseg pobranih davkov glede na BDP zmanjšal. To je lahko bodisi zaradi manjšega obsega pobranih davkov, ki je predvsem posledica znižanja nekaterih davčnih stopenj (npr. Avstralija ali Kanada), bodisi zaradi povečanja BDP (npr. Irska ali Slovaška).

Kot rečeno, ima Slovenija kljub podpovprečnemu BDP (le okoli 80 % povprečja OECD) nadpovprečno velik obseg pobranih davkov nasproti BDP – 37 % (povprečje OECD 34,3 %). Od vseh pobranih dajatev najbolj k temu prispevajo nadpovprečno visoki socialni prispevki (kar 40 % vsega v primerjavi s povprečjem 26 %) ter obdavčitev potrošnje – dodana vrednost 23 namesto 20 %, drugi davki iz potrošnje (kamor spadajo tudi trošarine) pa 17 namesto 12 %.

Podpovprečen obseg dajatev pa Slovenija pobere predvsem iz davkov na dohodke (brez upoštevanja prispevkov za socialno varnost) – pri fizičnih osebah 14 namesto 25 % in pri pravnih/podjetjih 4 namesto 9 % – ter davkov na premoženje, kjer smo z 1,7-% deležem v skupni masi davkov še daleč od povprečja 6 %.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 2

  1. Mislim, da države rabijo denar, da futrajo nezakonite priseljence, ki potem ali delajo na črno in s tem odžirajo zaslužek pravim delavcem ali pa ne delajo nič in samo razmišljajo kako bi počeli bedarije v državi, ki jih preživlja.

Komentiraj