V redu je biti Slovenec

dr. Vanja Kočevar
POSLUŠAJ ČLANEK
Japonski pisatelj Jukio Mišima je enemu od junakov svojega romana Pobegli konji iz leta 1969 v usta položil pregovor, ki pravi: "…, da se mora narod uničiti sam, preden ga uniči tujec, da se mora človek prej zaničevati sam, preden ga zaničujejo drugi." Kot mnoge starodavne modrosti lahko trenutne razmere v Sloveniji kaj hitro potrdijo tudi slednjo.

Nerazpoloženje dela slovenske kulturne, medijske in politične elite do slovenstva je prisotno že dalj časa, latentna nenaklonjenost pa je prav v iztekajočem se letu 2018 dokončno privrela na dan.

Težava, ki pesti zlasti slovenski medijski prostor, se je najbolj nazorno odrazila v odzivih na komentar novinarke nacionalne televizije Jadranke Rebernik, ki je oddajo Utrip 10. novembra sklenila z besedami: "Salonski intelektualci pozivajo k ukinitvi nacionalnih držav. Zakaj smo se svoji državi pripravljeni odreči potem, ko smo jo komaj dobili? V neki umetni tvorbi in sistemu, kjer smo bili vsi lažno enaki, smo že živeli. Želimo to znova? Kaj je lepšega, kot biti ponosen na to, da si Slovenec? Kaj je boljšega, kot imeti rad svojo domovino in svoje ljudi? Želimo si državo Slovencev in slovenskih državljanov, ki bodo ponosni na to, da živijo tukaj. In želimo si državo, ki bo pravično skrbela za svoje ljudi."

Po zaslugi gospe Rebernik smo Slovenci in vsi državljani Slovenije, ki nam je mar za usodo domovine, po dolgem času slišali nekaj spodbudnih besed. Vendar so te pri nekaterih sprožile ostre kritike, očitke o širjenju "sovražnega diskurza" in pozive k odstranitvi državnih zastav izpred poslopja RTV Slovenija ter javnih šol, o čemer je za Domovino že obširno poročala Tadeja Kreč.
Da se zahodni svet sooča s krizo identitete in nizko samopodobo, že dalj časa opozarjajo številni kritični glasovi.

Skrhana samopodoba


Reakcije, ki jih je sprožil komentar Jadranke Rebernik, nam ponujajo dober vpogled v samo srž težave. Če izjavi "Kaj je lepšega, kot biti ponosen na to, da si Slovenec?" in "Želimo si državo Slovencev in slovenskih državljanov" nekaterim pomenita sovražni diskurz, se lahko vprašamo, za čigavo sovraštvo pri tem pravzaprav gre? Navedka prej kot nestrpnost odražata ravno obratno; Slovenija je pač slovenska nacionalna država, ki pa vsem svojim državljanom ne glede na njihov etnični izvor zagotavlja vse človekove in državljanske pravice. Če je z izjavami Rebernikove res kaj narobe, je nekaj narobe tudi s preambulo in 3. členom Ustave RS.

Slovenci pri tem nismo osamljen primer, težave s samopodobo z nami delijo številni drugi narodi zahodnega sveta. Nekdanji predsednik švedske vlade Fredrik Reinfeldt je že leta 2006 izjavil: »Le barbarizem je pristno švedski. Ves nadaljnji razvoj je prišel iz tujine.« Trenutni kanadski premier Justin Trudeau meni, da njegova država nima osrednje identitete, francoski predsednik Emmanuel Macron zanika obstoj francoske kulture, da o seriji ponižujočih izjav, ki so jih svojemu ljudstvu v zadnjih letih namenili nemški politiki, sploh ne govorimo.

Da se zahodni svet sooča s krizo identitete in nizko samopodobo, že dalj časa opozarjajo številni kritični glasovi. V anglosaškem svetu se je zaničevanja lastnega etničnega izvora prijelo ime etnomazohizem (ethnomasochism), Nemci govorijo o samo-sovraštvu (Selbsthass), avstrijski profesor Michael Ley pa je ta samouničujoči svetovni nazor poimenoval kar nacionalmazohizem (Nationalmasochismus), kot obratni pojav nacionalsocializma. Medtem ko je nacionalsocializem blagostanje želel doseči z uničevanjem drugih, tako Ley, si nacionalmazohizem prizadeva za dosego istega cilja z uničevanjem lastne kulture.
Vsled vse lepših okrasnih pridevkov, ki nam jih namenja del medijske elite, bi tudi Slovenci lahko začeli izboljševati svojo samopodobo z geslom »V redu je biti Slovenec«.

Domomržnja?


Ker gre pri tem samo-destruktivnem svetovnem nazoru za domoljubju in rodoljubju obraten pojav, bi ga Slovenci s kančkom humorja nemara lahko poimenovali domomržnja ali rodomržnja.

V posmeh etnomazohizmu je leta 2017 na spletnem forumu 4chan vzniknila fraza: »It's OK to be white« (V redu je biti belec) in se v obliki letakov razširila po univerzah v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji in Veliki Britaniji. Vsled vse lepših okrasnih pridevkov, ki nam jih namenja del medijske elite, bi tudi Slovenci lahko začeli izboljševati svojo samopodobo z geslom »V redu je biti Slovenec«.

Tako kot je popolnoma zgrešen šovinizem v kateri koli od svojih pojavnih oblik, tudi današnja domomržnja ne bo obrodila pozitivnih sadov. Pričakovati je prav nasprotno. V izogib nadaljnjemu naraščanju polarizacije je čas, da Slovenci zopet usvojimo samospoštovanje do sebe, svoje kulture in identitete, hkrati pa obdržimo sposobnost kritične samorefleksije. Z drugimi besedami, čas je, da prenehamo biti Slovenceljni, kot nas establišment rad naslavlja, in zopet postanemo Slovenci.

Drage rojakinje in rojaki, Slovenke in Slovenci ter vse sodržavljanke in sodržavljani, ki ljubite Slovenijo, iskrene čestitke ob Dnevu samostojnosti in enotnosti.

V redu je biti Slovenec/Slovenka!
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Video - Jan Macarol: "Električni avtomobili redko gorijo, ko pa gorijo, gorijo drugače, zato jih je težje pogasiti"
  • 21. 12. 2024
zastava, pesem, Dan samostojnosti
Dan samostojnosti in enotnosti
  • 26. 12. 2024
Gledali smo: Filmski Piccolomini
  • 25. 01. 2025