V NSi ponovno vložili zakonske predloge za reševanje romske problematike

»Ko nam vladajoči očitajo, da smo nestrpni, odgovarjamo s predlogi zakonov, ki pomenijo rešitve za romske otroke. Ki pomenijo, da se bo končno začelo ukvarjati s pravicami otrok, ne pa s pravicami njihovih staršev do socialne denarne pomoči. Če že kdo reče, da smo nestrpni – da, nestrpni smo do kriminala, ne želimo, da so ljudje ustrahovani, ne želimo, da se otroci rojevajo v družine, v katerih nimajo prihodnosti,« je na novinarski konferenci dejala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, ki je poudarila, da je nasilju treba odločno reči ne. 

V stranki NSi so vložili paket zakonov, s katerimi želijo rešiti romsko problematiko. »Dolžni smo ljudem dati upanje, da bo enkrat začelo te probleme reševati,« je poudarila poslanka Vida Čadonič Špelič. Spomnila je na avgust 2023, ko je 11 županov Dolenjske vložilo paket zakonov, ki so bili pripravljeni skupaj s stroko in z ljudmi, ki delajo z Romi. Koalicija je paket zakonov zavrnila, hkrati pa so obljubili, da bodo do konca leta pripravili svoje rešitve – kar se seveda ni zgodilo. V stranki NSi so tako lani pred parlamentarnimi počitnicami ponovno vložili paket zakonov, koalicija pa jih je ponovno zavrnila. Medtem se na terenu, v določenih občinah, dogajajo vse večje težave. Nedavno je v Metliki ponovno prišlo do incidenta, zato so se v stranki NSi odločili znova vložiti paket šestih zakonov. »Ni prostora za nasilje in to je treba konkretno z zakoni pokazati, da je davkoplačevalski denar, ki ga plačujemo vsi, ki vsak dan hodimo delat, namenjen razvoju otrok in družin, ne kriminalu,« je še poudarila poslanka.

V NSi so vložili paket zakonov s področja sociale, starši ki ne pošiljajo otrok v šolo, bi izgubili otroški dodatek v obliki denarja in bi ga dobivali v dobrinah, ki so pomembne za otrokovo življenje. Pripravili pa so tudi predlog kazenskega zakonika. Po besedah poslanke želi NSi s spremembo kazenskega zakonika doseči, da za svoja dejanja odgovarjajo tudi mladoletniki, »da torej tudi starejše mladoletnike lahko sankcioniramo z zaporom.« Poslanka je navedla primer Roma, ki je 35-krat storil prekršek z avtomobilom, pa nikoli ni bil kaznovan. Od socialnih transferjev se kazni namreč ne trgajo. »Kakšno sporočilo je to nam, ki zakone spoštujemo,« je vprašala poslanka in opozorila, da pred zakonom nismo vsi enaki, sicer bi vsi morali plačati kazen. Med drugim so v okviru zakona o voznikih tudi predlagali, da bi vozniški izpit lahko opravljal tisti, ki je 9 let hodil v šolo in ima končanih vsaj 7 razredov osnovne šole. Dali so tudi predlog zakona o osnovnih šolah, ki med drugim pravi, da je posameznik, ki pomeni nevarnost za okolico v šoli, lahko začasno umaknjen iz razreda in se ali šola od doma ali v posebni instituciji. »Ne pa, da so ti posamezniki tako nasilni, da je cel razred njihov ujetnik ali pa celo celotna šola,« je opozorila Čadonič Špelič, in dodala, da bi bilo nevarne posameznike treba umakniti iz razreda. Rešitev bi lahko bila ustanovitev t. i. 'vzgojnega centra', ki bi sprejemal takšne učence. Z njimi bi se tam nato ukvarjal posebej usposobljen tim strokovnjakov, po določenem obdobju oziroma po izboljšanem vedenju pa bi se posameznik lahko vrnil v šolsko okolje. Poleg že omenjenih predlogov so v NSi vložili še dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter dopolnitev zakona o urejanju trga dela.

Vlada Roberta Goloba je po besedah poslanke v vsem času naredila le to, da je v sistemski zakon o financiranju občin pripeljala določilo, po katerem morajo občine natančno poročati, kako se porabi denar za romsko skupnost. »Vlada je s tem pokazala, da občinam ne zaupa,« je ocenila Čadonič Špeličeva, hkrati pa je tudi obljubila, da bodo šli na teren, kjer se bodo srečali z ljudmi in jih poslušali – to so navsezadnje ljudem, kot politiki, tudi dolžni. Prebivalci občin JV Slovenije, ki sobivajo z Romi, pravijo, da imajo vlomov, tatvin, objestnih voženj mladoletnikov z neregistriranimi vozili in strelskih izbruhov dovolj. Če vlada ne bo poskrbela za takojšnje in učinkovite rešitve romske problematike, bodo za svojo varnost poskrbeli sami z ustanovitvijo vaških straž. »V temu breznu smo skupaj z Novomeščani, s prebivalci Krškega, Ribnice in Grosuplja. Gori celo jugovzhodna Slovenija. Očitno ta dim do Ljubljane še ni prišel, mogoče bodo potrebovali ogenj, da bodo začeli gasiti,« je povedal eden od prebivalcev Kočevja.