V Ljubljano za novo leto prihaja na tisoče mladih romarjev iz vse Evrope, za katere še ni dovolj gostiteljev. Jih bomo pripravljeni sprejeti v naše domove?

Ljubljana se pripravlja na Evropsko srečanje mladih oz. Romanje zaupanja na Zemlji, kot dogodek imenujejo bratje iz Taizéja. Novoletno srečanje bo potekalo od 28. 12. 2023 do 1. 1. 2024, priprave nanj pa so že v polnem teku. V Sloveniji je že od septembra skupina mednarodnih prostovoljcev in bratov iz Taizéja, k sodelovanju pa vabijo tudi prebivalce Ljubljane in okolice, v prvi vrsti tako, da romarjem iz vse Evrope odprejo svoje domove.

»Že desetletja, odkar Slovenci hodimo na novoletna srečanja, pa je ostajalo vprašanje, kdaj bomo imeli Slovenci priložnost to gostiti,« pove koordinator srečanja pri Katoliški mladini Tilen Čebulj. Letos, ko bo potekalo že 46. Evropsko srečanje mladih, prihaja odgovor na to vprašanje, saj bo srečanje potekalo v Ljubljani.

Za novo leto bo Ljubljana obarvana taizéjsko

Srečanje v Ljubljani bo potekalo med 28. decembrom letos in 1. januarjem prihodnje leto, del romarjev, ki bo sodeloval pri pripravi, pa bo v Ljubljano prispel že 26. decembra. Dopoldne bo potekal program na župnijah gostiteljicah, ob 13-ih bodo po cerkvah v središču Ljubljane potekale molitve, popoldne delavnice, zvečer pa skupna molitev v dvorani Stožice.

Novo leto bodo romarji pričakali v župnijah gostiteljicah, kjer bo od 23-ih najprej večerna molitev, ki ji po polnoči sledijo festivali narodov, na katerih bodo romarji predstavili značilnosti svojih kultur. Srečanje se bo nato zaključilo prvega januarja s slovesnim novoletnim kosilom pri gostiteljih.

K udeležbi so vabljeni tudi mladi iz Slovenije. Tisti, ki so aktivni v župnijah po Ljubljani in okolici, so vabljeni k soustvarjanju programa na župnijah, vsakdo pa se lahko udeleži opoldanskih molitev v cerkvah po Ljubljani, delavnic, ki bodo potekale po mestu, in večerne molitve v dvorani Stožice.

Išče se po dva kvadratna metra

Eden izmed namenov romanja zaupanja je tudi srečanje med mladimi iz Evrope in domačini v gostiteljskem mestu, zato si organizatorji prizadevajo, da bi za vse romarje našli družine, ki bi jih sprejele v svoje domove.

Družina ali posameznik, ki se odloči za gostiteljstvo, pa ne potrebuje veliko, zgolj dva kvadratna metra površine v stanovanju, kjer si romar lahko razgrne podlogo za spanje. V praksi to sicer pomeni štiri kvadratne metre, saj mora gostitelj sprejeti vsaj dva romarja. Lahko pa jih sprejme tudi več. Več informacij o možnosti gostiteljstva najdete na spletni strani: https://taizeljubljana.si/gostitelji/.

Romarji bodo večinoma pri gostiteljskih družinah le ob večerih in jutrih, saj jih sicer čaka program na župniji ali v mestu, od gostiteljev pa se pričakuje še, da romarjem pripravijo zajtrk ter za novo leto (1. januarja) tudi kosilo.

Kar zaenkrat še ni dovolj prijavljenih gostiteljskih družin, organizatorji vabijo vse, da se opogumijo in sprejmejo romarje za letošnje novo leto. K sodelovanju so posebej vabljeni tudi tisti, ki sicer niso aktivno vključeni v župnijska občestva, in neverni, saj je srečanje odprto za vse.

Po dveh regionalnih naposled tudi Evropsko srečanje mladih v Ljubljani

Čeprav gre tokrat prvič za Evropsko srečanje mladih, pa je Ljubljana že gostila dve regionalni srečanji mladih v okviru Taizéja. Nazadnje leta 2012, pred tem pa še leta 1987, ko je potekalo prvo srečanje Vzhoda in Zahoda. Tudi sicer je Slovenija s Taizéjem povezana že desetletja. V preteklosti so iz Slovenije na evropska srečanja in v Taizé hodile desetine avtobusov romarjev.

Zadnja leta so številke nekoliko manjše, ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi. Brat Andras, ki je v Taizéju odgovoren za stik s Slovenci, to dejstvo pripisuje več faktorjem – zmanjšanju števila aktivnih mladih v župnijah, ki so glavnina udeležencev, povečanim možnostim za potovanja, ki jih danes imajo mladi, svoje pa sta naredili tudi pandemija covida-19, ki je povzročila dvoletno prekinitev organizacije srečanj, ter vojna v Ukrajini, ki otežuje udeležbo mladim s tistega področja.

Ob tem opozarja, da ni potrebe po negativnem razmišljanju, saj nove razmere prinašajo tudi priložnosti, denimo organizacijo srečanja v manjših mestih, kot je Ljubljana.

Brat Andras: Želimo odgovarjati na vprašanja v svetu, v katerem živimo

Priprave na srečanje potekajo že več mesecev, v Ljubljano pa so tako že septembra pripotovali mednarodni prostovoljci in del taizéjskih bratov, ki sodeluje pri pripravah. Pripravljalne aktivnosti pa več tednov potekajo tudi po župnijah v Ljubljani in okolici, kjer se je v teh dneh mogoče udeležiti tudi taizéjskih molitev, ki potekajo v sklopu priprave.

Brat Andras pojasnjuje, da priprave in tudi sodelovanje z mestnimi oblastmi in drugimi lokalnimi deležniki potekajo dobro, in hkrati dodaja: »Vedno se trudim, da se ne bi preveč navduševali nad logistiko, ki seveda je spektakularna pri takšnem srečanju, od prevoza do prehrane in priprave dvoran.« A bistveno bolj pomembna zanj je vsebina. »Skušamo odpreti teme, povezane z duhovnostjo, osebno vero in odnosom do družbe in Cerkve, naslavljamo pa tudi velika družbena vprašanja, kot so podnebne spremembe, migracije, vojne, skupno življenje v družbi in iskanje smisla v življenju, pogled na umetnost skozi oči vere, pogled kristjana na umetno inteligenco. Živimo v letu 2023, kmalu 2024, nočemo ostajati v preteklosti, ampak želimo odgovarjati na vprašanja v svetu, v katerem živimo danes,« pove brat Andras.

Velik pomen zaščiti pred zlorabami

Del razlogov za manjše število udeležencev je tudi starostna omejitev, ki se je lani dvignila na 18 let. Prej so se v spremstvu polnoletnega spremljevalca srečanja lahko udeležili tudi 16- in 17-letniki. »To je bila težka odločitev, ki pa smo jo morali sprejeti, saj smo v trenutni situaciji v družbi in Cerkvi spoznali, da je tveganje izpostavljanja mladoletnih preveliko,« saj ne morejo preveriti vseh gostiteljev. Imajo pa od lani vzpostavljen sistem za preprečevanje zlorab, saj se njihove nevarnosti v zadnjih letih bolje zavedajo.

Poleg zaupanja tako poudarjajo tudi okvirje, ki udeležencem zagotavljajo varnost. Prek ekspertov in zagotavljanja njihove dostopnosti tekom celotnega srečanja skušajo zagotoviti, da bo na srečanju ustvarjen prostor, kjer bo vsakomur prisluhnjeno. Tej temi bo posvečenih tudi več delavnic. »Kar opažamo, je, da na takšne delavnice prihajajo ljudje, ki niso slišani nikjer drugje.«

Lani tako sicer niso zaznali zlorab na samem srečanju, so pa nekateri udeleženci dobili prvič v življenju priložnost, da so spregovorili o zlorabah, ki so jih doživeli v drugih okoljih.