V koalicijski pogodbi beremo večinoma seznam želja Levice. Kje vse nas bo to udarilo po žepu?

Vir foto: Profimedia.si
POSLUŠAJ ČLANEK
V soboto so bodoči predsednik vlade Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec parafirali, v kratkem pa tudi podpisali koalicijsko pogodbo. Čeprav naj bi uradno bila objavljena šele v ponedeljek, je nekaterim izbranim medijem uspelo pridobiti tudi njeno vsebino.

Zaradi najverjetnejšega vstopa Levice v vlado ni pretirano presenečenje, da bo šlo v veliki meri za zelo lev program, predvidenih pa je tudi veliko sprememb ukrepov, ki jih je sprejela zaenkrat še aktualna vlada. Na Domovini smo se odločili preveriti, kakšne bodo ideje, ki so zapisane v koalicijski pogodbi.

Obeta se nam dvig davkov, nič ne bo z višjimi NETO plačami


Koalicijska pogodba sama ima nekaj več kot 80 strani. Po besedah predsednika stranke Gibanje Svoboda naj bi novo vlado dobili do 3. junija. Na finančnem področju se nam obeta kar nekaj sprememb, te pa so skoncentrirane predvsem na davke.

Ena izmed glavnih obljub Golobove vlade je zvišanje minimalne plače. Neto minimalna plača za leto 2022 znaša 749,73 evrov, za naslednje leto pa v bodoči koaliciji obljubljajo minimalno plačo 800 evrov, višja pa naj bi bila tudi najnižja zagotovljena pokojnina, ki bo predvidoma znašala 700 evrov. Davek na premoženje bo obdavčen progresivno, kar pomeni, da bodo ljudje, ki imajo npr. nepremičnine, ki so vredne več, plačali več davka tudi v progresivnem smislu, ne samo absolutno.

S 1. januarjem prihodnjega leta bo razveljavljena tudi dohodninska reforma sedanje vlade, s čimer bo odpravljeno višanje neto plač. Bo pa obdržana splošna olajšava v višini 4.500 evrov. Po predlogu prejšnje vlade bi se olajšave višale, leta 2025 bi te znašale na primer 7.500 evrov, s tem pa bi se ustrezno višale tudi neto plače. Tako se z novim predlogom plače ne bodo višale.

Obstaja tudi možnost prenove sistema obdavčitve motornih vozil, čeprav kaj več o tem ni zapisano. Uveden naj bi bil tudi organ varuha pravic davčnih zavezancev, ki bo bdel nad postopki Fursa in varoval pravice davčnih zavezancev. Povečan bo tudi davek na dohodke pravnih oseb. Kot piše v koalicijski pogodbi, mora davčna politika »ciljno spodbujati vlaganje v digitalni in zeleni prehod, razvoj in inovacije, podporo razvojnim delovnim mestom in zaposlovanje težje zaposljivih oseb«.

Po zgledu Španije naj bi skrajšali delovni čas


Obeta se tudi zanimiv eksperiment krajšanja delovnega časa. Ta naj bi po novem tedensko znašal 30 ur na teden, nekaj podobnega, kot je pred kratkim uvedla Španija pod socialistično vlado. Ena izmed glavnih tematik je tudi reševanje stanovanjskega vprašanja. V ospredju bodo območja z najvišjimi cenami najemnin in zemljišč, kar seveda pomeni, da bo tu najbolj profitirala prestolnica.

Do leta 2030 naj bi bilo tako zgrajenih 20.000 novih javnih najemnih stanovanj. Gradbena podjetja sicer trenutno beležijo veliko zasedenost, a kako bodo rešili ta problem, v pogodbi ne piše. Okrepljena bo tudi vloga republiškega stanovanjskega sklada, nanj bodo namreč prenesli stanovanjske nepremičnine iz DUTB. Zaostreni bodo tudi pogoji za platformno turistično oddajanje nepremičnin v predelih, kjer primanjkuje stanovanj. Na udaru je tako predvsem platforma Airbnb.

Poleg tega naj bi okrepili vlogo republiškega stanovanjskega sklada – na tega prenesli tudi stanovanjske nepremičnine iz DUTB – in spet vzpostavili "Stanovanjski svet pri Vladi Republike Slovenije kot organ za koordinacijo stanovanjske politike". Nadalje pa previdevajo možnost regulacije najemnin, za kar bi se lahko odločale posamezne občine, ter "odpravo anomalij v sistemu subvencioniranja najemnin".

Na področju energetike bo poudarek na obnovljivih virih energije, predvsem na sončni energiji. Če bo treba, bo prišlo do regulacije cene elektrike in naftnih derivatov. Na področju infrastrukture bo v glavnem prišlo do investicij v železnice, obljubljena je na primer tako železniška povezava do letališča Jožeta Pučnika in več tovora s cest na železnice.

Amerikanizacija na področju šolstva


Nova vlada se bo lotila tudi ideoloških tem. Vsem učencem in dijakom bodoča vlada obljublja brezplačno šolsko prehrano, prišlo pa bo tudi do spremembe predmetnikov. Sem spadajo tako digitalna znanja kot tudi »amerikanizacija« v smislu uvajanja vsebin, ki bodo naslavljale »spolne in druge stereotipe v imenu grajenja do drugačnosti bolj strpne družbe«. Predvidena je tudi ničelna toleranca do sovražnega govora, kar bo prav tako vključeno v učni program.

Ni skrivnost, da bodo večjo pozornost posvetili tudi civilni družbi, kar je Golob napovedal že pred volitvami. Umaknili bodo ograje in žico na meji, prosilci za azil pa bodo deležni "varnejših migracijskih poti, učinkovitih azilnih postopkov in spoštovanja človekovih pravic."

Ukrajinski vojni navkljub bodo poskušali razveljaviti nakup osemkolesnikov boxer, hkrati pa izvedli revizijo vseh pogodb, ki se tičejo nakupov vojaške opreme, sklenjenih v času Janševe vlade, do zaključka revizije pa naj bi zaustavili vse postopke nabave.

Na področju zdravstva bodo zdravnikom, ki delajo v javnem sistemu, s konkurenčno prepovedjo onemogočili, da bi v popoldanskih urah delali pri zasebnikih in pri koncesionarjih. Pacienti zasebnikov in koncesionarjev bodo krajšo potegnili tudi pri reševanju čakalnih vrst, saj bo za njihovo zmanjševanje uporabila vse kapacitete slovenskega zdravstva, a kaskadno, pri čemer bodo zdravniki v javnem sistemu imeli prednost.

Močan odtis Levice v koalicijski pogodbi je viden tudi iz njenega predloga še iz časa Šarčeve vlade, zaradi neuresničitve katerega so prenehali podpirati takratno koalicijo, in sicer ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Za zdravstvo pa naj bi bilo do leta 2030 namenjenih kar 12 odstotkov BDP, v kar pa so vštete tudi investicije.

KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
To vlado vsebinsko vodi njena najmanjša stranka – Levica
Za začetek je zanimivo, kako je prišlo do kontroliranega "uhajanja" vsebin koalicijske pogodbe izključno v medije, ki so tej vladi naklonjeni. In to čez vikend, ko ljudi politika še najmanj zanima. Če Golobova ekipa bolj malo ve o parlamentarni proceduri, to gotovo nadoknadi pri ohranjanju lika in dela njihovega voditelja v medijih. Vsebinsko koalicijska pogodba spominja na obljube, ki jih je dajala Levica pred temi volitvami in tekom pogajanj že s Šarcem. Vendar pa kot ponavadi gre za želje, ki so v veliki meri neuresničljive. Za začetek samo zgodba o 20.000 novih najemniških stanovanjih. Vsakdo, ki je iz nič gradil samo svojo hišo, ve, kako dolgo trajajo postopki. Da ne bi o umeščanju v prostor ter sredstvih za tak projekt. Nadalje pa kombinacija umikov davčne reforme prejšnje vlade in napoved višjih obdavčitev za normirane espejevce, potencialni davek na nepremičnine in reguliranje najemnin govorijo predvsem o tem, da bo najkrajšo potegnil srednji razred, ki je že tradicionalno tarča levičarskih politik. Srednji razred namreč razume rast s pomočjo lastnih talentov in trdega dela ter v veliki večini ni del etabliranega razreda, ki živi od obresti prejšnjih generacij različnih omrežij. Ukvarjanje samo z ljudmi, ki imajo po standardih Levice preveč, in tistimi, ki so na minimalni plači – ta naj bi se dvignila na 800 evrov neto – nas kot družbo ohranja v statusu "vsi enaki, vsi siromaki". Pristop celotne slovenske politike do trga dela in plač temelji na normalizaciji egalitarizma, mediokritete in vseprisotne državne regulative. Cilj ne bi smel biti, da celo življenje delaš za minimalca, politika pa s konstantnimi posegi v gospodarstvo in zakonodajo ustvarja to minimalno plačo ravno toliko znosno, da ne pride do revolta. Pri raznih napovedih premikov centrov odločanja, denimo od DUTB pri stanovanjih, ali pri davkih od občin, kaže na jasno logiko centralizacije oblasti in koristi od te oblasti. Ribarjenje v kalnem je še ena odlika omrežij, ki so se z Golobom zavihtela na oblast. Bomo pa videli kako uspešni bodo pri realizaciji svojih idej, saj kot ponavadi manjka konkretizacije. Ponavadi potem slišimo, da je bila kriva prejšnja Janševa vlada. Izkušnje nam pravijo, da je kar varna stava, da se bo prvi s tem izgovorom oglasil bodoči finančni minister, ko bo iskal denar za vse koalicijske ideje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Zadnje objave

Napad na vidnega politika SLS
18. 5. 2024 ob 14:19
Evrovizija, 2024, Nemo
Evroshizofrenija
18. 5. 2024 ob 12:22
Fatima, film, devica Marija
Fatima
17. 5. 2024 ob 17:01

Ekskluzivno za naročnike

Evrovizija, 2024, Nemo
Evroshizofrenija
18. 5. 2024 ob 12:22
Fatima, film, devica Marija
Fatima
17. 5. 2024 ob 17:01