V Kanadi sprejeli sporni zakon o zaščiti spolne identitete, ki zapoveduje uporabo transspolnih izrazov

 

Kanadski parlament v Ottawi je 15. junija sprejel Zakon o dopolnitvi Kanadske listine o človekovih pravicah in Kazenskega zakonika (z oznako C-16), ki je 4 dni zatem po kraljevi potrditvi tudi stopil v veljavo.

Zakon na seznam zaščitenih pravic posameznika dodaja spolno identiteto ("gender identity") in spolno opredelitev ("gender expression") ter prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo na podlagi te. Poleg tega pa v kazenskem zakoniku na seznam skupin, proti katerim je prepovedan sovražni govor in dejanja, dodaja skupine na podlagi spolne identitete.

Potek uzakonjanja predloga

Podoben predlog je bil v parlamentarno proceduro vložen že nekajkrat, prvič leta 2005, a sprejetje tako zaradi nasprotovanja kot zaradi proceduralnih težav prej ni uspelo. Tudi tekom sprejemanja aktualnega zakona se je vnela vroča razprava med zagovorniki in nasprotniki ukrepa.

Liberalna kanadska vlada pod vodstvom Justina Trudeauja trdi, da je bil sprejem zakona nujen za zaščito transspolnih skupin, ki da niso imele ustrezne zaščite, nasprotniki pa opozarjajo predvsem na to, da zakon omejuje svobodo govora in zahteva, da mora vsakdo nazivati pripadnike transseksualne skupnosti tako, kot ti želijo, s tem pa vsiljuje in uzakonja teorijo spola.

Na zadnji stopnji sprejemanja zakona v Ottawi je v kanadskem senatu za glasovalo 67 senatorjev, proti jih je bilo 11, trije pa so se vzdržali. Neuspešni so bili tudi vsi poskusi sprejetja amandmajev, vključno s predlogom senatorja Dona Pletta, ki bi se glasil "Za večjo jasnost nič v tem zakonu ne zahteva uporabe določenih besed in izrazov, povezanih s spolno opredelitvijo".

Burni odzivi na sprejem zakona

Po sprejetju zakona v senatu 15. junija so Twitter preplavila sporočila tako zagovornikov kot nasprotnikov. Premier Trudeau je tvitvnil, da je to odlična novica, in pripel ključnik oz. hashtag "Ljubezenjeljubezen", ki ga pogosto uporabljajo zagovorniki pravic LGBT skupnosti, proti senatorju Plettu pa so se usule obtožbe o nestrpnosti in diskriminaciji.

V konservativnejših krogih je dogodek izzval veliko razočaranja in opozorila mnogih strokovnjakov in aktivistov, da zakon uzakonja določeno subjektivno sociološko teorijo (teorijo spola), preprečuje svobodo govora in prepričanja ter omogoča celo zvezna sojenja in zaporne kazni za vse, ki javno ne bi želeli uporabljati besed, ki jih zahteva transspolna skupnost.

Eden izmed vodij kampanje proti sprejetju zakona je bil profesor psihologije z Univerze v Torontu dr. Jordan Peterson, ki je na Youtube-u objavil 3 odmevne videe v povezavi s tematiko spolne identitete, skupaj s pravnikom Jaredom Brownom pa sta senatni komisiji predstavila svoje kritike zakona.

Človekove pravice nekdaj ščitile pred represivnostjo države, zdaj obratno

Peterson je povedal, da ne misli uporabljati t. i. brezspolnih osebnih zaimkov (denimo "zir" ali "ze"), ki je zahteva transseksualna skupnost in po mnogih interpretacijah tudi zadnji zakon, saj država nima pravice zapovedati uporabe izrazov ali stališč, ki so v nasprotju z njegovimi prepričanji ali pogledi. Povedal je tudi, da bodo v Kanadi "na kratko povedano v zvezi s spolom imeli vladno zapovedan javni govor".

Od tod do cenzure in totalitarne miselnosti je le še kak korak, opozarjajo nasprotniki zakona, med drugim Bruce Pardy v svojem članku na nationalpost.com. Pardy poudarja, da je takšno sklicevanje na človekove pravice zloraba pojma, ki je bil v svojem bistvu oblikovan, da bi osvobajal in ščitil ljudi pred represivnostjo države.

Udejanjanje takih pravic je bilo lahko neomejeno, saj so zahtevale le, da se ljudi pusti pri miru. V primeru nekaterih "pravic", ki jih skuša uzakoniti sodobna država, vključno z zadnjim zakonom o spolni identiteti, pa ni več tako, saj omejujejo nekatere druge skupine in je po Pardyju njihovo udejanjanje postalo orodje kulturnega boja proti določenim prepričanjem.