V javni šoli učitelji postajajo pomožni inventar

Andreja Barat
10

Čeprav nas ob nedavnem primeru Merc (ko je ravnatelj pristal na sodišču, ker je učencema, ki sta spolno nadlegovala učenki, za nekaj dni prepovedal vstop v šolo), upravičeno pograbi sveta jeza, se na tem mestu ne bomo ustavljali ob njem. Bomo pa v njegovi luči skušali osvetliti vlogo učitelja, saj ta primer tipično kaže na nevzdržnost smeri, v katero se učiteljski poklic razvija.

Učiteljeva naloga

Prva učiteljeva naloga je seveda predaja znanja. Ker pa mora, vsaj v osnovni šoli, znanje predati (in pozneje tudi z oceno preveriti, kako ga je predal) človeškim bitjem, ki še niso povsem usvojila pravil obnašanja, mora poleg predanih informacij, zagotoviti tudi primerno okolje in vzdušje, da lahko to zanje učinkovito posreduje. Po domače povedano, otroke mora umiriti in pripraviti do sodelovanja.

Če primerjamo osnovnošolskega (in srednješolskega) učitelja z visokošolskim, ima prvi dvojno nalogo. Univerzitetni profesor se z disciplino pač ne ukvarja. Vsakemu študentu je jasno, da študira zaradi sebe in da mora sodelovati, če želi končati študij. To pa nikakor ni samoumevno osnovnošolskim otrokom.

Ker pa smo humana družba in vemo, da se otroci šele razvijajo, smo se odločili, da moramo storiti vse, da otroci končajo vsaj osnovno šolo, saj je to za njihovo dobro. Torej pričakujemo, tako od učiteljev kot tudi od drugih strokovnih delavcev, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da otrok zaključi šolanje.

Do sem je vse v redu in prav. Vendar pa smo v organizaciji tega procesa naredili ključno napako. Učitelju smo namreč odvzeli njegovo vzgojno moč, legitimnost, mu simbolno izpulili zobe, porezali kremplje, kakršnokoli izvajanje njegove avtoritete v praksi pa zbirokratizirali do skrajnosti.

Brezzobi tiger z redovalnico …

Videti je, da je v psihi našega naroda še vedno prisoten lik strogega učitelja, ki z lahkoto krivično in prekomerno kaznuje. Gotovo so za to upravičeni razlogi v preteklosti, vendar je iti v drugo skrajnost prav tako zgrešeno.

Če imamo danes situacijo, da upa učenec učitelju jezikati ali še kaj hujšega, ker ve, da mu le ta nič ne more (če odmislimo papirje, ki jih njegovi starši veselo podpisujejo), smo v slepi ulici, na koncu katere je prepad. Vsak otrok mora vedeti, da je učitelj avtoriteta in da bo njegovo napačno vedenje sankcionirano. Da obstajajo tudi nad učiteljem osebe in inštitucije, ki mu bodo pri tem pomagale. In ki bodo seveda zaščitile tudi kaznovanega učenca, če bo kazen neprimerna.

Ali niso pred leti starši nekje nehali pošiljati otroke v šolo, ker le ta ni ukrenila ničesar glede problematičnega učenca, ki je vse ustrahoval? Takšno stanje je nevzdržno. Če parafraziramo, edini, ki v razredu lahko in sme »ustrahovati«, je učitelj. On je edini, ki se ga učenci smejo bati! Če je moder in sposoben, bo red in spoštovanje dosegel brez strahu. Če ni, pa je slab in strog učitelj veliko manj slaba stvar kot brezvladje ali celo vladavina kakšnega pobalina.

Prostor za napake …

Ker je učitelj samo človek, mora imeti pri svojem delu  manevrski prostor tudi za napake. Vsi si moramo prizadevati, da bo ta prostor čim manjši, toda ker ne živimo v idealnem pač pa v realnem svetu, je nujen.

Učitelj nosi veliko odgovornost in zato mora imeti v vsakdanji situaciji tudi prostor za to, da kakšno stvar narobe presodi. In seveda pozneje tudi dolžnost, da jo popravi, če je imela negativne posledice. Imeti mora določeno avtonomijo, kajti vsak, ki dela, tudi greši. Zato ne sme imeti za ovratnikom inšpektorja, ki komaj čaka na vsako napakico in tudi ne staršev, ki bodo divje napadli vsak prst, ki se je uperil v njihovega otroka.

Ker potem imamo hitro situacijo (in jo že imamo), da učitelj ne naredi nič, ko vidi očitno nasilje med učenci. Ker je pač samo v službi, ki bi jo rad obdržal. Ker noče težav. Ker se boji, da bo storil kaj narobe in se raje obrne stran.

Situacija, ko učitelj ne upa ukrepati, ker se boji staršev, inšpektorja, sodišč, medijev … je nevzdržna in ne koristi nikomur. Tudi vsak starš si verjetno želi, da bo, če se bosta dva pobalina spravila na njegovega otroka, učitelj posredoval. Prav tako pa bi si moral vsak normalen starš želeti, da učitelj naredi isto v primeru, da je ta pobalin njegov otrok.

Učiteljeve pravice!

To so resnične pravice za katere bi učitelji (in vzgojitelji) morali na ulice. Sicer je njihovo delo povsem razvrednoteno, tudi če imajo za 500 € višjo plačo. Če jim zaupamo svoje otroke za 8 ur na dan, jim moramo zaupati tudi to, da bodo naredili red v razredu, na igrišču, v bazenu … po pedagoških smernicah in po svoji presoji!

Če to pot zapremo, ker se bojimo, da se bo komu v nekem minimalnem procentu zgodila krivica, smo naredili ogromno škodo. Tako otrokom, ki jih ustrahujejo vrstniki kot nasilnim otrokom, ki očitno niso deležni primerne vzgoje. Prav tako učiteljem, ki ne morejo kvalitetno opravljati svojega dela kot tudi učencem, ki niso deležni znanja, ker nekaj sošolcev moti pouk. Kot tudi celotni družbi, ker vzgajamo posameznike, ki ne bodo sposobni uspešnega življenja v skupnosti.

Kajti v družbi, v kateri ravnatelj konča na sodišču, ker je kaznoval učenca, ki sta grobo prekršila tako šolska kot tudi družbena pravila obnašanja, učitelj postane zgolj pomožni inventar, ki ga lahko mirno nadomestimo z robotom in tako prihranimo javni denar.

10 KOMENTARJI

  1. “učitelj postane zgolj pomožni inventar, ki ga lahko mirno nadomestimo z robotom”

    S filmčki na Youtube, ker je to še ceneje. Tako da lahko šolo ukinemo. Kaj ni to čudovito?

  2. V trenutku, ko so šole začele najemati poklicne varnostnike za vzdrževanje reda in miru na hodnikih ter ko so začeli v imenu staršev ravnatelje in učitelje nadlegovati odvetniki oz. pravni zastopniki, sta šola in učiteljski poklic izgubila nujno strokovno oz. vzgojno avtonomijo, avtoriteto, svobodo in odgovornost ter sta postala zgolj in samo del mrtvoudnega brezštevilnega državnega birokratskega aparata družbene prisile.
    Ni naključje, da se sicer nadpovprečno močni in vplivni učiteljski sindikati in učiteljske strokovne oz. cehovske organizacije po vsem tem statusnem krahu ukvarjajo izključno le z drobnjakarskimi in zgolj preživetvenimi zahtevami za čim višjo ceno opravljenega dela kot “edino lučko” v vse bolj zloslutno gostem mraku družbene “gluhe loze”.

  3. Še malo pa bodo učenci začeli pobijati svoje učitelje.
    http://demokracija.si/migracije/muslimanski-priseljenec-zaklal-predavatelja.html
    Zanima me kako nekdo, ki ni sposoben poskrbeti za mir v razredu in ga učenci ne spoštujejo sploh lahko kaj nauči? Ali pa je Štruklju mar samo za plače in mu je čisto vseeno, če otroci po končani šoli znajo še manj, kot so znali ob vpisu?
    Je to razlog, da smo Evropejci vedno bolj neumni in Azijci vedno bolj pametni?
    Morda je to tudi razlog, da se je Čečenska muslimanka s hidžabom vpisala v krščansko gimnazijo in za enkrat, ona in njen hidžab še kar dobro sodelujeta v učnem procesu.

  4. Vsaka čast temu učitelju,ravnatelju!
    In sramota za starše,ki zaradi tega gredo v tožbo.
    Škoda se tako dela ravno tem otrokom.

    Vendar ,čudni časi so za učitelje,še hujši pa za otroke.
    Morda je res tudi malo “tak čas”kriv,ki je po eni strani liberaaaaaaalen v neskončnost,po drugi strani,pa se čudimo otrokom,ki samo srkajo iz vse okolice,da ne ločijo med eno liberalnostjo in drugo.

    Čas hude zmede !
    in kako naj se otrok znajde v vsem tem.Večina otrok je cele popoldneve sama,brez domačih zadolžitev,stari starši po večini spet delajo(ker danes delajo skoraj do 70!),prijatelje imajo v škatlicah po celem svetu,lahko se z njimi pogovarjajo o biločem,ko pa se naveličajo,jih “zaprejo”.
    Nekako tako kot mi,ki tipkamo tu..

    Drugi problem je v PREOBREMENJENOSTI učiteljev,katerim so naložili,poleg učenja(in krotenja živahnih)še ogrooomno birokracije,tako,da tisti,ki niso ravno poklicani za delo z odraščajočimi,tudi motečimi najstniki,jim hitro skuri varovalke in postanejo lahko čisto sami povzročitelji nemalokaterih vzgojnih težav.

    Z gotovostjo lahko trdim,da je večina učiteljev FALILA poklic.
    Ta poklic je posebno(ne za vsakega,ki konča fdv)poslanstvo,nekako kot biti duhovnik ali recimo zdravnik.

    Sama imam enega v osn.šoli,enega v srednji in enega na faxu in imam kar dober upogled v situacijo.

    Nasplošno,pa se mi ne smilijo tako zelo,ker v resnici sploh niso tko “ubogi”,kot hoče prikazati avtorica in tudi vsesplošno mnenje je tako.
    Na naš šoli,(o.š.)je en sam učitelj in ena sama ,morda dve učiteljici,kateri sta upravičena,da jih spoštujejo tako starši,kot otroci.
    Znajo naučiti,znajo na “fin način” ukrotiti tudi tiste mulce,katere ne more krotiti nihče drug.Brez kričanja,groženj in kaznovanja (z slabimi ocenami,tudi,ko ni upravičeno).

    Torej rešitev je:naj ti učitelji,ki so sicer REDKI,(ampak v svojem delu uspešni in priljubljeni ,)izdajo svoje skrivne kode drugim neuspešnim,sfrustriranim in posledično nepriljubljenim učiteljem.

    Obstaja veliko literature,ki bi učiteljem,kateri imajo non stop težave z” nevzgojenimi”mulci prișla še kako prav.

    Ampak vglavnem jim prenapihnjeni ego to preprečuje,zato je težko njim in otrokom z njimi.
    Prijatelj,ki je na neki drugi šoli specialni pedagog,pove(privatno),da je zbornica polna raznih zelo uporabnih revij,ki so namenjene prav TEM TEŽAVAM,vendar ostajajo zaprta v foliji..
    Torej,nikogar V RESNICI ne briga kako res rešiti določeno tegobo,samo pihajo nad starše “teh otrok,ki so samo zato rojeni,da njim pijejo živce”.

    In,če ne bi bilo svetlih izjem,bi bilo res bolje,da bi se učili kar prek youtuba.

    Poznam otroke,ki bojo prav zaradi napačne obravnave ,včasih skrajno krivičnih učiteljev,dooooolgo časi zdravili svoje rane,travme.
    V našem prostoru obstaja krasno društvo BRAVO,ki je tako polno grenkih izpovedi staršev in otrok,da skoraj ne moreš verjet,da se to sploh dogaja.
    Tko da,marsikdo je tudi med njimi vreden šibe!

  5. Vsi totalitarni režimi zlorabljajo šole kot njihovo orodje za indoktrinacijo učencev, ki pozneje postanejo njihovi volivci.

    Tudi pri nas, kamor na velika odprta vstopa nek čuden levičarski totalitarizem, ni nič drugače.

    Tudi potuha šolarjem in grožnja učitelje, še posebej tistim, ki si še upajo misliti s svojo glavo, služi temu namenu.

  6. Malqa slovenka ob 16, 40
    Zelo lepo ste prikazali sliko o učencih in učiteljih.

    Res ni dovolj samo fakultetna izobrazba. Važen je človek – in predvsem mora rad imeti otroke, se v njih vživeti in jim snov podati na njim razumljiv način. Vsak ni za vse.

    Tudi vse kuharice niso enako dobre, Najboljše so tiste, ki kuhajo s srcem. Tako je tudi z učitelji.
    Lahko pa so problem tudi učni načrti ?

  7. Večna tema,zanimiv članek,zanimivi komentarji.
    Najprej se je potrebno odločiti,kaj bomo s šolo in otroki in starši.Šola naj uči,vzgaja in morda še kaj drugega ? Otroci ? Zakaj že, se naj učijo in vzgajajo ? Starši v svojem razumevanju vloge šole in njihovih otrok v šoli. Starši često razumejo šolo,kot institucijo,katera naj njihovim “genialnim” otrokom “vliva”( samo) dodatno znanje!!!! Po njihovo je drugi namen šole,da otroke “čuva”,ko se oni “pehajo” za denarjem,katerega nujno potrebujejo;saj je to družbeno pogojeno in oportuno..Včasih tudi čredni nagon! In tretje,njihovi otroci morajo biti vsekakor zaščiteni.V to so všteti,tudi tisti,ki delajo probleme( to lahko počnejo, učitelji ne smejo uporabiti “fizike” v preprečevanju) .Otroci imajo vse pravice,svoboščine,če to razumejo ali ne razumejo; odgovornost,često neznan pojem.Razen,da domov ne smejo “prinest” slabe ocene.Če jo, je problem doma in često v šoli in učitelju/ starši v šoli(“genij” že ne more dobiti slabe ocene).Šola je v tej in takšni situaciji zmedena in še bolj učitelji. Učitelji bi torej morali biti: vzgojitelji,učitelji in “policisti”.Ne gre,naši zakoni na tem področju so slabi.Poleg tega je ministrstvo za šolstvo in…predolgo zaupano stranki,ki ne zagotavlja potrebne kredibilnosti ! Mislim,da mi ni potrebno utemeljevat trditve,ker je vse “vidno”.
    Rešitev je ! Vendar brez zavestne spremembe razmišljana v družbi in v vseh nas, posameznih članih družbe, ne bo šlo.Mi lahko “kopiramo” še tako dober šolski sistem,pa ne bo pravih rezultatov.
    In kje imajo takšen šolski sistem,ki ustreza današnjemu času: globalni svet,komunikacjski “čudeži”,digitalizacija…in še kaj(Na eni strani “vesolje”,na drugi strani malo več od “kamene dobe”.Razpon,ki ga komaj razumemo.In kar je najbolj problematično: povprečni in podpovprečni ljudje se preprosto ne zmoremo več prilagajati na umsko-duševno-duhovno (Jung-zavestni um,osebna podzavest,kolektivna podzavest,sebstvo(?);Freud-ego,superego,id) ravni.Temu komaj sledijo tisti,ki ga ustvarjajo.Dilema je,ali in kaj pospešiti,ali in kaj zavirat) ? Takšen sistem deluje in se razvija na Finskem.Gotovo ni idealen,je pa boljši kot današnji,ki v mnogočem ohranja elemente iz časov cesarice Marije Terezije,vsaj pri nas.Hudo,je pa resnično!Seveda, šolski sistem na Finskem še ni razvit v celoti in idealn,se pa najbolj približuje “sodobnemu času”.In to je pomebno.”Stabilizirati” in umiriti je potrebno “tikotnik” z otroci v središču.Trikotnik tvorijo starši,šola(učitelji) in oblast-država(družba).Enostavno si razpada “trikotnika” ne moremo dovoliti!Zaradi otrok! Tudi ne raznih oblik “anarhije”,kar se že dogaja.
    Zadnji primer “ravnatelj Merc”,ki je razburil javnost,ni tako nedolžen,kot obstaja površen vtis.Tožilstvo niti malo ni slučajno zaustavilo primer.Zakaj novinarji ne pobrskajo malo globje? A res samo zaradi varovanja osebnih podatkov ne dreznejo globje ? V resnih družbah,bi v takem primeru “padale glave”.Zakaj se ne pove vse ? Upokojenega ravnatelja Merca se je lahko “potegnilo” na plano,ker si je drznil drezniti v osir in ukrepal.Potem….to je pa že zelo zanimiva zgodba z imeni in vsem ostalim.Čudno,da novinarji to ne “zgrabijo”. To je tisto,kar bi še bolj razgalilo naš klecajoči šolski sistem,ki se ga na vse načine brani,tudi z na momente “svetlimi trenutki” tega sistema.
    Mimogrede,učitelji so šolski “inventar”,vendar izjemno pomemben in nepogrešljiv “umski in vzgojni inventar” brez katerega ni šole!!!!! In kdaj bomo razumeli,da starši niso: niti šola niti “pomožni učitelji”!!!!!!

  8. Pomembno je, kdo je proti Mercu vložil tožbo. Če so starši, so dejansko svojima sinovoma zelo škodili. Oni so prvi, ki bi morali otroku povedati kaj je prav in kaj narobe.
    Če pa so tožbo vložili inšpektorji, bi morali dobiti odpocved delovnega mesta. Če kdo, potem sigurno inšpektor mora ločiti, kakšne so pristojnosti in pravila vedenja – na vsaki šoli.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime