V državnem zboru danes poslanska vprašanja ministrom in še en zakon, ki bo obravnavan po skrajšanem postopku

S poslanskimi vprašanji ministrom Golobove vlade se je danes začela 33. redna seja državnega zbora. V sredo je na dnevnem redu interpelacija ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, v četrtek pa interpelacija ministrice za kulturo Aste Vrečko. Premier Golob bo na poslanska vprašanja odgovarjal prihodnji torek.

Sprva so poslanci s 46 glasovi za in 32 proti izglasovali, da bodo novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo obravnavali po skrajšanem postopku. Alenka Jeraj (SDS) je opozorila, da bi po mnenju njihove poslanske skupine novelo morali obravnavati po rednem postopku. »V času te koalicije ima človek občutek, da živimo v izrednih razmerah, še hujših od časov kovida, ko je bil cel svet v krču. Vse se dela v ihti, na hitro, nepremišljeno, kar potem povzroča težave,« je povedala in dodala, da zakoni, obravnavani po skrajšanem postopku, prinašajo slabe rešitve, ki jih je treba nato popravljati. »Nekatere ste popravljali celo večkrat, in to samo zato, ker se vam vedno mudi in rešitve niso premišljene. Občutek je, da želite o zakonih čim manj razprave in da jih čim prej spravite z mize, da ni niti dovolj časa za reakcijo vseh zainteresiranih, potem pa se hvalite, kako ste učinkoviti.«

»Vsaka leva vlada ima težave z vsem, kar je zasebno«

Jerajeva se je nato z vprašanjem obrnila na ministra za šolstvo Vinka Logaja. Zanimalo jo je, ali želijo z novelo Zakona o vrtcih onemogočiti delovanje zasebnih vrtcev. »Vsaka leva vlada ima težave z vsem, kar je zasebno, pa naj bo na kateremkoli področju, ta vlada pa še posebej,« je dejala. Poudarila je, da je v drugih državah članicah EU v zasebne vrtce povprečno vključenih 25 odstotkov otrok, pri nas pa je delež bistveno nižji in znaša 5,2 odstotka. Težavo po njenem mnenju predstavlja predlog, da v primeru prostih mest v javnih vrtcih občine ne bodo razpisovale koncesij. Sporno se ji zdi tudi, da bodo zasebni vrtci finančna sredstva prejemali le do 31. avgusta 2035, a le pod pogojem, da bodo imeli na dan veljavnosti zakona sklenjene pogodbe z občinami. »Nikakor ne gre za ukinjanje zasebnih vrtcev,« je nato trdil minister Logaj. Nadaljeval je, da bosta montessori in waldofrska pedagogika še naprej financirani v obsegu 85 odstotkov. »Je pa omejitev tam, kjer pada število rojstev za izvajanje kurikuluma, ki ga izvajajo tudi javni vrtci, ker tukaj ne gre za posebno oziroma dodatno programsko ponudbo.«

Franc Medic (NSi) je opozoril na dolge vrste, ki smo jim priča, ko v določenem kraju specialist družinske medicine vpisuje nove paciente. Ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel je vprašal, na kakšen način lahko pravico do proste izbire osebnega zdravnika uresničujejo osebe, ki iz zdravstvenih omejitev od zgodnjih jutranjih ur naprej ne morejo stati v dolgih vrstah pred zdravstvenim domom. Ministrica je nato dejala, da so za izboljšanje situacije sprejeli številne ukrepe, a da bodo ti imeli učinek šele čez nekaj let. Izpostavila je navodila, ki bodo po njenih zagotovilih v uporabo predlagana vsem javnim zdravstvenim zavodom na primarni ravni. Ta predvidevajo opredeljevanje preko pooblaščene osebe, patronažne službe ali poslane izjave o izbiri na dom. Poslanec je nato predlagal elektronsko opredeljevanje s pomočjo digitalnega podpisa, ministrica pa je odvrnila, da se »to splača preučiti«.

Romska problematika in zastoji na cestah

Anja Bah Žibert (SDS) je ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja soočila z brutalnimi napadi Romov na območju Dolenjske. Minister ji je odgovoril, da preiskave dogodkov potekajo in da so po napadu na ribniškega župana število policistov še okrepili. Bah Žibertova mu je nato odvrnila, da govori le o kurativi, namesto da bi govoril o preventivi: »Če bi bila varnost v Ribnici tako zelo dobro organizirana, župana in policistke v civilu na javni prireditvi ne bi pretepli.« Dodala je, da izkušnje s terena pričajo, da se lokalni prebivalci ne počutijo varno. To nakazuje napovedan protestni shod v Šentjerneju, je dodala, kamor se bo sicer jutri odpravil tudi minister Poklukar.

Danijel Krivec (SDS) je na ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek naslovil težavo dolgih zastojev in dejstvo, da se številna gradbišča odpirajo tik pred poletno sezono, ko so ceste še bolj obremenjene. Navedel je tudi podatek, da v nekaterih sosednjih državah v prometno najbolj obremenjenih mesecih velja prepoved gradnje. »Zakaj samo v Sloveniji ni možna gradnja v nočnem času? Povsod po Evropi se to izvaja normalno. In predvsem, kdaj bomo tudi v zimskem času, ki praktično ne obstaja več, začeli malo bolj intenzivno delati na avtocestnem križu?« je zanimalo Krivca. Bratuškova se je sklicevala na študijo Darsa, ki pravi, da slovenski državljani obnovo najmanj začutijo v poletnih mesecih, ker je takrat po njenih besedah manj dnevnih migrantov. Nočno delo pa po njenih navedbah omejuje uredba o hrupu.

Ali niso zakoni po ustavi za vse enaki?

Andrej Hoivik (SDS) je opozoril na neenakopravno obravnavo samozaposlenih v gospodarstvu ali deficitarnih poklicih v primerjavi s samozaposlenimi v kulturi, »ker se nekaterim njihovo delo in njihove prihodke obdavčuje, za nekatere pa se z novelami zakonov dohodke krije iz državnega proračuna. Ali ni po ustavi zapisano, da so zakoni za vse enaki?« Kot primer je navedel obvezni zdravstveni prispevek, ki ga samozaposlenim v kulturi krije država. Minister za finance Klemen Boštjančič je povedal: »Prosim vas, ne metati vseh – kulturnikov, športnikov, ki so naša identiteta – v isti koš kot samostojnega podjetnika.« Da sistem samostojnih podjetnikov in samozaposlenih v kulturi ni enak, je nato povedala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. »Samozaposleni v kulturi je hkrati delodajalec in delojemalec. Samozaposleni v kulturi pomeni, da ne more imeti še nekoga, ki zanj opravlja delo, kot ga ima lahko navadni samostojni podjetnik, obrtnik.« Hoivik je opozoril tudi na »ekstremen dvig obdavčitev dela« – po koncu Janševe vlade je ta po njegovih besedah znašala 43 odstotkov, trenutno pa znaša slabih 46 odstotkov.

Poslansko vprašanje je ministrici za pravosodje Andreji Katič zastavila Tatjana Greif (Levica). Spomnila je na primer štirih moških, ki so spolno zlorabili mladoletnico, a bili oproščeni. »K oprostilni sodbi je znatno prispevalo mnenje sodnega izvedenca psihiatrične stroke, češ da se je žrtev dogajanja dobro zavedala in bi lahko izrazila protest, ker si je z roko zakrila obraz,« je spomnila na dogodek, o katerem smo na Domovini že pisali. Dodala je, da je obravnava spolnega nasilja v slovenskem pravosodju porazna, in vprašala, ali bo ministrstvo zoper sodnega izvedenca začelo disciplinski postopek. Ker je bila pristojna ministrica odsotna, bo poslanka odgovor prejela na naslednji seji.