V blagajni se je za storitev, ki je še ni, do sedaj nabralo čez 44 milijonov evrov

»Na poseben poslovni račun ZZZS, namenjen za poslovanje dolgotrajne oskrbe, smo prejeli 44.105.701,05 evrov prispevkov za dolgotrajno oskrbo,« so nam odgovorili z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Nekateri mediji so poročali, da niso dobili podatka o tem, koliko sredstev se je že nabralo v posebno blagajno, kamor naj bi se zbiralo prispevke za dolgotrajno oskrbo, ki jih plačujemo od 1. julija letos. Podatka niso dobili niti na Ministrstvu za solidarno prihodnost niti na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije – češ, da s tem podatkom ne razpolagajo. Podatek so zdaj očitno našli – z ZZZS-ja so nam namreč odgovorili, da so v obdobju od 1. 7. do 20. 8. 2025 na poseben poslovni račun ZZZS prejeli 44.105.701,05 evrov prispevkov za dolgotrajno oskrbo.

Pojasnili so nam še, da se prispevki za dolgotrajno oskrbo plačujejo na isti prehodni davčni podračun (PDP ZZZS) kot prispevki za zdravstveno zavarovanje in za katere evidenco v celoti vodi FURS. Izpostavili so, da bodo zbrana sredstva iz prispevkov namenjena za uveljavitev pravic, ki izhajajo iz zakona o dolgotrajni oskrbi ter za plačilo dodatnih obveznosti, ki izhajajo iz novele zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1b).

Pri obračunavanju prispevka za dolgotrajno oskrbo se upošteva ista osnova kot za obračun zdravstvenega prispevka. Prosili smo za obrazložitev, kaj točno je zajeto v to osnovo. Izvedeli smo, da se prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo obračunava od enake osnove kot zdravstveni prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela. »To pomeni, da se prispevek plačuje od plače oziroma drugih dohodkov, od katerih se sicer plačujejo tudi zdravstveni prispevki (npr. plača, dohodek iz drugega pravnega razmerja ali iz dejavnosti). Osnova je določena v četrtem odstavku 56. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1),« so nam sporočili z ZZZS-ja.

Kakšen je dejanski stroškovni obseg storitve, ni znano

Kot so včeraj ponovno opozorili na gospodarski zbornici Slovenije (GZS), po dveh letih prošenj še danes niso dobili nobene študije, ki bi pokazala, kakšna je dejanska potreba po prispevni stopnji za dolgotrajno oskrbo. Študije ni opravilo niti Ministrstvo za solidarno prihodnost niti Ministrstvo za finance. »Do danes, ko smo državljani in podjetja že soočeni z uveljavitvijo plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo, niste predložili celovitih in transparentnih izračunov, ki bi jasno prikazali, katere storitve dolgotrajne oskrbe se trenutno izvajajo ter kakšen je njihov obseg in stroškovna struktura,« je ministru Simonu Maljevcu očital tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar, ki je že pred časom tudi vprašal: »Po kakšni metodologiji ste prišli do predvidenih stroškov za nove storitve ter koliko kadra boste potrebovali, da boste lahko realizirali storitve v predvidenem obsegu? Kje boste dobili ta kader?»

Pobrali naj bi vsaj 300 milijonov preveč

Na ministrstvu ocenjujejo, da se bo v državno blagajno iz tega naslova letos steklo blizu 260 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa približno 650 milijonov evrov. Po nekaterih izračunih bo znesek še višji. Ob tem – kot že rečeno – ni bila opravljena nobena študija, ki bi pokazala, kakšen je dejanski stroškovni obseg za storitev, ki niti še ni na voljo. Poraja se torej vprašanje, kam bo šel ves ta presežek sredstev.

Treba je tudi spomniti, da dolgotrajna oskrba ni nekaj novega – z uvajanjem novih storitev gre le za nadgradnjo. Bomo z dolgotrajno oskrbo dvojno plačevali zdravstvo in pokojnino? Iz delodajalskih vrst opozarjajo, da bo – kakor koli obrnemo – pobranih 300 milijonov preveč. Poleg tega plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo še ne pomeni, da je posameznik dejansko upravičen do pravic iz dolgotrajne oskrbe – o upravičenosti odločajo centri za socialno delo na podlagi vloge.