Minister vztraja, da je nov prispevek nujen za izvajanje storitev, delodajalci pa opozarjajo, da je prispevna stopnja pretirana

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v torek predstavil aktualno stanje pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe, ki sodi med ključne reforme socialnega varstva v Sloveniji. Ob tem je poudaril, da »sistem teče, oskrba že poteka, postopno pa vstopajo tudi nove storitve, ki bodo dostopne za vse«. Po drugi strani delodajalci opozarjajo, da je določena prispevna stopnja pretirana.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je konec marca vladi predlagala, naj se za leto dni zamakne uvedbo dodatnih prispevnih stopenj za dolgotrajno oskrbo. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da se ne more strinjati, da bo država od ljudi in podjetij pobrala več denarja, kot ga za dolgotrajno oskrbo potrebuje – še vedno namreč nimamo jasne finančne slike, koliko nas bo v celoti stalo izvajanje vseh storitev dolgotrajne oskrbe. Poleg tega se tudi ne ve, koliko že imamo zbranih sredstev iz različnih državnih virov in koliko bi bilo treba še dodatno zbrati. Poudarila je, da zbiranju sredstev na zalogo močno nasprotujejo. Z ministrstva za solidarno prihodnost so takrat sporočili, da pobudi delodajalcev ne bodo ugodili - uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo ne bodo zamaknili.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v torek predstavil aktualno stanje pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe. Med drugim je pojasnil, da bodo pogovore v okviru ekonomsko-socialnega sveta (ESS) nadaljevali prihodnji teden. Vendar pa ob tem vztraja, da je prispevek za izvajanje dolgotrajne oskrbe nujen – zakon po njegovih besedah prinaša pravice, ki v tem obsegu do sedaj niso obstajale, za to pa je potreben denar. S 1. julijem se bo formalno uveljavila pravica do dolgotrajne oskrbe na domu. Vloge na vstopnih točkah na centrih za socialno delo se bo lahko začelo oddajati 1. junija. Minister je povedal, da je vzpostavljenih vseh načrtovanih 16 vstopnih točk po Sloveniji, zaposlujejo 84 uslužbencev, do začetka junija pa jih bo tam 128. Minister ocenjuje, da bodo uporabniki na odločbo čakali v povprečju en mesec, na začetku morda nekoliko dlje zaradi večjega števila vlog.

Šele 1. decembra pa bo začela veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in s tem pravica do denarnega prejemka - ta bo znašal od 90 do slabih 500 evrov. Minister poudarja, da bodo po novem oskrbovanci plačevali le za hotelski del, kar naj ne bi znašalo več od višine zagotovljene pokojnine. Socialne storitve v pripadajočem obsegu ur bodo plačane iz novega prispevka, zdravstvene pa iz zdravstvenega zavarovanja. V sistem je že vključenih skoraj 1400 novih uporabnikov storitve oskrbovalec družinskega člana, kar po besedah ministra Simona Maljevca predstavlja zmogljivost kar 14 manjših domov za starejše. Novela zakona o dolgotrajni oskrbi, ki gre kmalu v obravnavo, pa bo omogočila, da bodo oskrbovalci družinskega člana lahko postali tudi upokojenci. Ti bodo prejeli 1,2 minimalne plače, dopust in še 40 odstotkov pokojnine, kar bo po besedah ministra pomembno olajšalo življenje številnim, ki že danes skrbijo za svoje bližnje. V drugi polovici maja 2025 bodo v klicnem centru 114 začeli odgovarjati na vprašanja državljanov in državljank glede prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Na ministrstvu, kot piše Dnevnik, ne zanikajo, da bodo letos s prispevkom zbrali preveč sredstev – neuradno naj bi zbrali 180 milijonov evrov, nekateri govorijo o 255 milijonih. Iz delodajalskih vrst so nas sicer opozorili, da nobena od obeh številk ne drži. Za naslednje leto se namreč napoveduje, da naj bi zbrali 700 milijonov evrov ali več. Glede na to, da se bo letos prispevek zbiralo pol leta, to nanese vsaj 350 milijonov. Poraja se torej vprašanje, kam bo šel ves ta presežek sredstev. Treba je tudi spomniti, da dolgotrajna oskrba ni nekaj novega – z uvajanjem novih storitev gre le za nadgradnjo. Bomo z dolgotrajno oskrbo dvojno plačevali zdravstvo in pokojnino? Iz delodajalskih vrst opozarjajo, da bo - kakor koli obrnemo - pobrano 300 milijonov preveč.

Predsednik OZS Blaž Cvar nas je spomnil, da so se delodajalci vrnili v ESS s protokolom, v katerem so postavili tri pogoje. Eden izmed njih je bila tudi dolgotrajna oskrba, ki pa je še niso dali na mizo. Po njegovi oceni bi bilo treba popraviti višino prispevka, saj njihovi izračuni kažejo, da je za začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe prispevna stopnja pretirana. »Šele decembra pričnemo subvencionirati bivanje v domovih za ostarele, za prihodnje leto pa so nekje našli še dodatnih 5 tisoč postelj – čeprav so zaradi pomanjkanja kadra že sedaj prazne,« je opozoril. Znesek za subvencioniranje položnic bivanja je 308 milijonov evrov – kar na upravičenca nanese skoraj tisoč evrov mesečno. Vendar pa je minister včeraj povedal, da bo bivanje subvencionirano do maksimalno 500 evrov. »Naš predlog je, da gremo v znižanje višine prispevka,« je bil jasen Cvar, ki je dodal, da sredstva za dolgotrajno oskrbo namenjajo tudi občine – po njihovih podatkih preko 150 milijonov evrov. Iz pokojninske blagajne se nabere 90 milijonov, za zdravstveno blagajno pa ni točnih podatkov – govori se o vsaj 200 milijonih. Predlog delodajalcev je tudi, da naj se prispevna stopnja – po potrebi – viša postopoma. Vsekakor pa bi bil za pravilno opredelitev prispevne stopnje potreben jasen izračun.