Utrinki s ptujskega festivala: glede prihodnosti narodnozabavne glasbe smo lahko optimistični

Na Ptuju je letos potekal tradicionalni festival narodnozabavne glasbe, ki je prizorišče – dvorišče tamkajšnjega minoritskega samostana – napolnil do zadnjega kotička. Kot nam je pojasnila Natalija Škrlec, odgovorna urednica Radia Ptuj, ki je organizator dogodka, je bil letošnji festival pravi praznik domače narodnozabavne glasbe. 

Ptujski festival narodnozabavne glasbe se lahko pohvali z bogato tradicijo, saj je bil letošnji že 55. po vrsti. Natalija Škrlec nam je pojasnila, da se je zgodba začela 26. in 27. septembra 1969. »Ideja o festivalu narodnozabavne glasbe se je pred petimi desetletji in pol porodila pri nepozabnem glasbeniku Tonetu Kmetcu in njegovi družbi. Takrat se možje verjetno sploh niso zavedali, kakšen pečat bodo s to odločitvijo pustili v narodnozabavni glasbi. Ideja se je porodila ob zavedanju, da je treba slavje ob 1900-letnici Ptuja še nadgraditi.«  

Ohranjanje tradicije 

Takratni direktor Radia Ptuj Franc Plohl je ob prvem festivalu med drugim povedal: »Narodnozabavna glasba je med Slovenci, še zlasti med občani našega območja, zelo cenjena in priljubljena. Glede na to se je Radio Ptuj odločil organizirati festival narodnozabavne glasbe, ki naj postane tradicionalen. Na razpis se je prijavilo 43 ansamblov iz Slovenije in Trsta. Izbrana komisija je glede na oceno predloženih skladb in avdicij sprejela 28 ansamblov. S ptujskim festivalom in drugimi prireditvami, kot sta vinska trgatev in izbor za miss Ptuja, bo Radio Ptuj pripomogel k lepšemu in bolj slavnostnemu proslavljanju jubilejnega leta Ptuja.« 

Kot je še navedla Natalija Škrlec, je namen festivala spodbujati razvoj kakovostne narodnozabavne glasbe. »Na festivalu namreč ansambli nastopijo v živo, kar pomeni, da ni prostora za napake. In teh tudi ni bilo – ansambli so svojo festivalsko predstavitev izvedli vrhunsko, saj so bili prav vsi nastopi izpiljeni do podrobnosti, tako da jih je bil res užitek spremljati.« Drugi namen festivala je ohranjanje tradicije, ki jo je ta gradil skozi desetletja. »Festival podpira ustvarjalnost med ansambli, za obiskovalce, ki se vsako leto udeležijo festivala, pa pomeni priložnost, da v najstarejšem slovenskem mestu uživajo ob lepih narodnozabavnih melodijah, se družijo in obujajo spomine. Med njimi so tudi takšni, ki so v živo spremljali prav vse dosedanje festivale, saj je za številne obisk ptujskega festivala družinska tradicija še iz njihovih otroških let.« 

Festival je zasnovan tako, da se nastopajoči ansambli predstavijo z dvema skladbama, eno tekmovalno in eno netekmovalno, t. i. skladbo iz zakladnice. Poleg tega ansambli tekmujejo v dveh kategorijah – kategoriji klasičnih kvintetov in kategoriji nekvintetovskih zasedb. Žirija je letos za nastop izbrala deset ansamblov, to so: Friški kvintet, Ansambel Občutek, Rooobiton, Šmarnogorski kvintet, Ansambel Izbira, Srčni muzikanti, Anja Hameršak s prijatelji, Mladi asi in Saša Zamernik, Ansambel Lesarji in Ansambel Prisrčniki. Omenjeni glasbeniki se potegujejo tudi za Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo, nagrado za najboljše besedilo in nagrado za najlepšo skladbo festivala. Slednjo izbere občinstvo; polovico glasov so predstavljali spletni glasovi, drugo polovico pa so prispevali obiskovalci na samem festivalu. 

Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Štefan Petek, Vera Šolinc in Alfi Nipič, ni imela lahkega dela, a odločiti se je bilo vendarle treba. Najboljši med klasičnimi kvinteti je postal ansambel Šmarnogorski kvintet, ki se je občinstvu predstavil s skladbo »Ljubezen vedno najde pot«. Med ostalimi zasedbami je najvišjo stopničko osvojil Ansambel Lesarji s skladbo »Je ona tu doma?«. Nagrado za najboljše besedilo – ta so ocenjevali Liljana Klemenčič, Jože Šmigoc in Franci Smrekar – je prejel Feri Lainšček za besedilo skladbe »V stišju«, ki jo je izvajal ansambel Rooobiton. Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo je prejela Saša Zamernik, pevka ansambla Mladi asi. Ti so se občinstvu predstavili s skladbo »Spomin na naju«. Nagrada za najlepšo skladbo, ki jo izbere občinstvo, je šla v roke Ansambla Prisrčniki, ki so zaigrali svojo skladbo »Male, a velike stvari«. V revijalnem delu je nato nastopil Ansambel Štrk, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. 

Napolnili dvorišče minoritskega samostana 

Ob zaključenem 55. festivalu so organizatorji po besedah Natalije Škrlec izjemno zadovoljni. »Lepšega festivala si ne bi mogli zamisliti in po zaslugi prav vseh ansamblov – desetih tekmovalnih in enega v revijalnem delu – je bil letošnji festival pravi praznik domače narodnozabavne glasbe. Prav vsi ansambli so bili izjemno kvalitetni, po kakovosti izvedbe skladb zelo izenačeni, zato so o dobitnikih nagrad odločale malenkosti.« Izjemna pa je bila tudi številka obiskovalcev, bilo jih je kakih osemsto, ki so napolnili dvorišče minoritskega samostana. Ansambli so svoje navijače pripeljali tudi z avtobusi. »Najlepše je bilo videti, da so se med publiko prepletale različne generacije. Prav vsi, tako mladi kot starejši, so družno uživali ob domačih melodijah, kljub tekmovalnemu značaju pa so glasno, a kulturno spodbujali čisto vse nastopajoče.« 

Odgovorna urednica Radia Ptuj priznava, da je organizacija festivala domala celoletni projekt. Skladbe javnosti predstavijo že pred festivalom, saj oblikujejo spletno lestvico, tako da poslušalci lahko na glasovanju prispevajo polovico glasov za nagrado občinstva. »Želimo namreč, da na samem festivalu javnost skladbe že pozna in jih vzame za svoje,« je poudarila. Ker se časi spreminjajo, so dogajanje umestili na različne medijske platforme – na radio, televizijo, splet in družabna omrežja. »Lahko trdimo, da je s tem ptujski festival postal najbolj prodoren slovenski festival, saj ansamblom ponuja možnost, da s tekmovalnimi skladbami dosežejo prav vse generacije.« 

Dodala je, da so glede na letošnji dogodek in kakovost, s katero so se predstavili sodelujoči ansambli, »glede prihodnosti narodnozabavne glasbe lahko optimistični. Ekipa Radia Ptuj, ki ustvarja festival, se skupaj z radiem in televizijo Veseljak ves čas trudi, da se festival razvija, raste in širi. Seveda pa vse to ne bi bilo mogoče brez kvalitetnih avtorjev in ansamblov, njihovega zavzetega pristopa in profesionalnosti. Prav njim gre največja zahvala.« 

»Najlepše je bilo videti, da so se med publiko prepletale različne generacije. Prav vsi, tako mladi kot starejši, so družno uživali ob domačih melodijah.« 

(D166: 58-59)