Ustavno sodišče v novi sestavi presodilo v škodo staršev in otrok v zasebnih osnovnih šolah

POSLUŠAJ ČLANEK
Ob presojanju novih pobud v zvezi z izenačitvijo javnega financiranja javno veljavnega programa v državnih in zasebnih osnovnih šolah je Ustavno sodišče v obstoječi sestavi presodilo v škodo staršev in otrok, pobudnikov ustavne presoje. Šest ustavnih sodnikov je sledilo trditvam Šarčeve vlade, da se ugotovitev diskriminacije iz odločbe US nanaša le na obvezni ter ne na razširjeni del javno veljavnega programa, katerega mora šola v celoti ponuditi svojim učenem. 

Slednje pomeni, da je po njihovi interpretaciji država dolžna 100 % financirati le obvezni del javno veljavnega programa, ne pa tudi razširjenega dela. Oba se zdaj financirata 85 %, presoja ustavnega sodišča pa pomeni, da financiranje razširjenega ostaja stvar odločitve zakonodajalca, torej parlamenta.    

Nova večina Ustavnega sodišča je tako izkoristila manevrski prostor, ki ga pušča ne dovolj natančno zapisana odločba iz leta 2014 in po svoje interpretirali, kaj so ustavni sodniki prvič sploh presojali.

Proti odločitvi večine je glasoval ustavni sodnik dr. Marijan Pavčnik, ddr. Klemen Jaklič je bil iz presojanja izločen, presojal tudi ni Marko Šorli. 

Bistvo za razumevanje preobrata v odločitvi Ustavnega sodišča je v poznavanju sestave programov, ki se izvajajo na državnih in zasebnih osnovnih šolah, ki so (oziroma niso) stvar presoje. Najprej je tukaj javno veljavni program, sestavljen iz (za učence) obveznega dela (predmetni pouk) in razširjenega dela (jutranje varstvo, podaljšano bivanje in dopolnilni pouk). Ob javno veljavnem programu pa zasebne osnovne šole izvajajo še lasten razširjeni, oziroma nadstandardni program (razne interesne dejavnosti, verouk in podobno).

Tako obvezni kot razširjeni del javno veljavnega programa se trenutno iz državnega proračuna financirata 85 %, razširjeni-nadstandardni program pa ni financiran. Pobudniki ustavne presoje pa so trdili, da bi v izogib diskriminaciji država javno veljavni program morala financirati 100 %, saj je osnovnošolsko izobraževanje obvezno.

Ustavno sodišče v takratni sestavi jim je v tem pritrdilo s spodnjo obrazložitvijo:

“Drugi odstavek 57. člena Ustave učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na javni ali na zasebni šoli.” 

Kateri del programa so ustavni sodniki imeli v mislih, pa je razvidno iz obrazložitve, kjer med drugim zapišejo: “Pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države namreč ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese, torej ne “financiranja dodatnih vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja.”

Iz obrazložitve torej izhaja, da so ustavni sodniki leta 2014 imeli v mislih celoten javno veljavni program, saj so jasno povedali, kateri del programa ni predmet ustavne presoje (nadstandardni ali razširjeni program, s katerim šole zasledujejo partikularne interese).

A ustavno sodišče v novi sestavi to interpretira drugače. Po prepričanju sedanje večine sodnikov je US z odločbo z dne 4. 12. 2014 ugotovilo njeno neskladje z drugim odstavkom 57. člena Ustave v delu, ki se nanaša na javno financiranje tistega dela programa, ki v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javno veljavnim programom ustreza vsebinam obveznega dela programa javne šole. Ureditve financiranja jutranjega varstva, podaljšanega bivanja in dopolnilnega pouka v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javno veljavnim programom Ustavno sodišče v takratni odločbi ni presojalo.

In ker po njihovi interpretaciji US v zgoraj omenjeni odločbi o razširjenem delu javno veljavnega programa ni presojalo, so o tem zdaj presodili sami. In sicer, da se pravica iz drugega odstavka 57. člena Ustave, ki zagotavlja stoodstotno javno financiranje za učence obveznega programa osnovnošolskega izobraževanja, na jutranje varstvo, podaljšano bivanje in dopolnilni pouk ne nanaša.

Ko mora Mali Princ odraslim še enkrat narisati boo, ki prebavlja slona
Z večinsko odločitvijo kolegov sodnikov se ne strinja dr. Marijan Pavčnik.

V odklonilnem ločenem mnenju je tako zapisal, da "iz drugega odstavka 57. člena Ustave nikakor ne izhaja, da je enoviti program osnovnošolskega izobraževanja dovoljeno deliti v obvezni in razširjeni program. Program je enovit in ga je kot takega treba stoodstotno financirati. Do istega rezultata vodijo tudi druge klasične metode razlage."

Njegov končni sklep je, da Končni sklep je, da beseda "obvezno" iz drugega odstavka 57. člena Ustave zajema "program osnovne šole" in ne le del tega programa.

Svoje ločeno odklonilno mnenje zaključuje z besedami: "Vse skupaj vsaj malček, rečeno s prispodobo, spominja na Malega princa, ki je moral odraslim še enkrat narisati boo, ki prebavlja slona. To zapisujem spoštljivo in nočem biti sarkastičen; reči hočem preprosto to, da spoštujmo domišljijo in dar otrok, ne da bi bilo pomembno, v kateri tip osnovnošolskega izobraževanja so vpisani."


Prav tako so ustavni sodniki zavrnili pobudo predlagateljev, da zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča s strani zakonodajalca sodišče kar samo poskrbi za njeno izvršitev. V tem, da DZ ustavne odločbe še ni izvršil, so ustavni sodniki sicer prepoznali kršitev načela pravne države. A dodali, da nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča samo zase še ni razlog za določitev načina njene izvršitve.

Odziv Marka Balažica iz civilne pobude Združeni starši: "Ustavno sodišče je jasno pritrdilo, da se krši ustava v 2. in 3. členu, na kar starši opozarjamo že vsaj 4 leta. Upamo, da je zakonodajalec ta poziv slišal ter bo odločbo čim prej uresničil. Želimo si, da bi s priporočilom sodišča, da se odločba čim prej uresniči, politična napetost prešla. Če smo v pravni državi, naj veljajo pravila za vse enako. Političnih točk se ne bi smelo nabirati na izključevanju, temveč na tem, kaj lahko skupaj naredimo za boljšo prihodnost."


KOMENTAR: Uredništvo
Naredili so se Francoze in odločili tako, kot odgovarja levi politiki
Odločbe ustavnega sodišča je potrebno spoštovati, razen če se najde obvoz, ki, takole čez palec, približno pije vodo. Nekaj takšnega je naredilo ustavno sodišče v novi sestavi, ki je izkoristilo nekoliko nejasno opredelitev v odločbi iz leta 2014, o čem je US takrat sploh presojalo. Čeprav se brez dvoma zavedajo, za kaj gre, so se po domače naredili Francoze in "ugotovili", da njihovi predhodniki niso presojali neustavnosti celotnega javno veljavnega programa, ki ga morajo svojim učencem ponuditi zasebne osnovne šole, ki prav tako izvajajo od ministrstva predpisani javno veljavni program. In ker o tem (po njihovi interpretaciji seveda) še ni bilo presojano, so pač presodili sami. In ne nepričakovano - v škodo staršev otrok, ki so se na Ustavno sodišče zaradi neenakega položaja pri osnovnošolskem izobraževanju v zasebnih OŠ, ki izvajajo javno veljavni program, obrnili pred šestimi leti. S tem so sledili interpretaciji, ki jo je do ustavne odločbe pred njimi zavzela leva politika, tista, ki jih je na ustavno sodišče izvolila. Starši otrok v zasebnih osnovnih šolah bodo tako prepuščeni na milost in nemilost politične večine, ki jih teoretično preko določitve financiranja razširjenega dela javno veljavnega programa (zdaj financiran 85 %) lahko postavi še v slabši položaj od obstoječega. In to kljub temu, da je ustavno sodišče leta 2014 odločilo v njihovo korist. Zakaj se v zasebne šole lahko vpisujejo le otroci bogatih, ki si lahko privoščijo šolnino, ne pa tudi otroci iz socialno šibkejših družin, smo že preko primerjav s tujino na Domovini pred meseci natančno obrazložili. V tem smislu se je nazorsko leva večina, ki se sicer ima za odprto in progresivno, na področju zagotavljanja dostopnosti in raznolikosti izobraževanja izkazala za izrazito regresivno, da ne rečemo nazadnjaško. Kako se bo na podlagi te presoje US sedaj lahko medsebojno dogovorila obstoječa politična večina, bomo sicer še videli. A dejstvo ostaja, da je US zamudilo priložnost, da v duhu ustavne odločbe iz leta 2014 starše odreši negotovosti, kakšna bo cena njihove odločitve, da svojim otrokom omogočijo alternativo favoriziranemu državnemu šolstvu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike