Ustavno sodišče v novi sestavi presodilo v škodo staršev in otrok v zasebnih osnovnih šolah
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob presojanju novih pobud v zvezi z izenačitvijo javnega financiranja javno veljavnega programa v državnih in zasebnih osnovnih šolah je Ustavno sodišče v obstoječi sestavi presodilo v škodo staršev in otrok, pobudnikov ustavne presoje. Šest ustavnih sodnikov je sledilo trditvam Šarčeve vlade, da se ugotovitev diskriminacije iz odločbe US nanaša le na obvezni ter ne na razširjeni del javno veljavnega programa, katerega mora šola v celoti ponuditi svojim učenem.
Slednje pomeni, da je po njihovi interpretaciji država dolžna 100 % financirati le obvezni del javno veljavnega programa, ne pa tudi razširjenega dela. Oba se zdaj financirata 85 %, presoja ustavnega sodišča pa pomeni, da financiranje razširjenega ostaja stvar odločitve zakonodajalca, torej parlamenta.
Nova večina Ustavnega sodišča je tako izkoristila manevrski prostor, ki ga pušča ne dovolj natančno zapisana odločba iz leta 2014 in po svoje interpretirali, kaj so ustavni sodniki prvič sploh presojali.
Proti odločitvi večine je glasoval ustavni sodnik dr. Marijan Pavčnik, ddr. Klemen Jaklič je bil iz presojanja izločen, presojal tudi ni Marko Šorli.
Bistvo za razumevanje preobrata v odločitvi Ustavnega sodišča je v poznavanju sestave programov, ki se izvajajo na državnih in zasebnih osnovnih šolah, ki so (oziroma niso) stvar presoje. Najprej je tukaj javno veljavni program, sestavljen iz (za učence) obveznega dela (predmetni pouk) in razširjenega dela (jutranje varstvo, podaljšano bivanje in dopolnilni pouk). Ob javno veljavnem programu pa zasebne osnovne šole izvajajo še lasten razširjeni, oziroma nadstandardni program (razne interesne dejavnosti, verouk in podobno).
Tako obvezni kot razširjeni del javno veljavnega programa se trenutno iz državnega proračuna financirata 85 %, razširjeni-nadstandardni program pa ni financiran. Pobudniki ustavne presoje pa so trdili, da bi v izogib diskriminaciji država javno veljavni program morala financirati 100 %, saj je osnovnošolsko izobraževanje obvezno.
Ustavno sodišče v takratni sestavi jim je v tem pritrdilo s spodnjo obrazložitvijo:
“Drugi odstavek 57. člena Ustave učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na javni ali na zasebni šoli.”
Kateri del programa so ustavni sodniki imeli v mislih, pa je razvidno iz obrazložitve, kjer med drugim zapišejo: “Pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države namreč ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese, torej ne “financiranja dodatnih vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja.”
Iz obrazložitve torej izhaja, da so ustavni sodniki leta 2014 imeli v mislih celoten javno veljavni program, saj so jasno povedali, kateri del programa ni predmet ustavne presoje (nadstandardni ali razširjeni program, s katerim šole zasledujejo partikularne interese).
A ustavno sodišče v novi sestavi to interpretira drugače. Po prepričanju sedanje večine sodnikov je US z odločbo z dne 4. 12. 2014 ugotovilo njeno neskladje z drugim odstavkom 57. člena Ustave v delu, ki se nanaša na javno financiranje tistega dela programa, ki v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javno veljavnim programom ustreza vsebinam obveznega dela programa javne šole. Ureditve financiranja jutranjega varstva, podaljšanega bivanja in dopolnilnega pouka v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javno veljavnim programom Ustavno sodišče v takratni odločbi ni presojalo.
In ker po njihovi interpretaciji US v zgoraj omenjeni odločbi o razširjenem delu javno veljavnega programa ni presojalo, so o tem zdaj presodili sami. In sicer, da se pravica iz drugega odstavka 57. člena Ustave, ki zagotavlja stoodstotno javno financiranje za učence obveznega programa osnovnošolskega izobraževanja, na jutranje varstvo, podaljšano bivanje in dopolnilni pouk ne nanaša.
Prav tako so ustavni sodniki zavrnili pobudo predlagateljev, da zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča s strani zakonodajalca sodišče kar samo poskrbi za njeno izvršitev. V tem, da DZ ustavne odločbe še ni izvršil, so ustavni sodniki sicer prepoznali kršitev načela pravne države. A dodali, da nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča samo zase še ni razlog za določitev načina njene izvršitve.
Slednje pomeni, da je po njihovi interpretaciji država dolžna 100 % financirati le obvezni del javno veljavnega programa, ne pa tudi razširjenega dela. Oba se zdaj financirata 85 %, presoja ustavnega sodišča pa pomeni, da financiranje razširjenega ostaja stvar odločitve zakonodajalca, torej parlamenta.
Nova večina Ustavnega sodišča je tako izkoristila manevrski prostor, ki ga pušča ne dovolj natančno zapisana odločba iz leta 2014 in po svoje interpretirali, kaj so ustavni sodniki prvič sploh presojali.
Proti odločitvi večine je glasoval ustavni sodnik dr. Marijan Pavčnik, ddr. Klemen Jaklič je bil iz presojanja izločen, presojal tudi ni Marko Šorli.
Bistvo za razumevanje preobrata v odločitvi Ustavnega sodišča je v poznavanju sestave programov, ki se izvajajo na državnih in zasebnih osnovnih šolah, ki so (oziroma niso) stvar presoje. Najprej je tukaj javno veljavni program, sestavljen iz (za učence) obveznega dela (predmetni pouk) in razširjenega dela (jutranje varstvo, podaljšano bivanje in dopolnilni pouk). Ob javno veljavnem programu pa zasebne osnovne šole izvajajo še lasten razširjeni, oziroma nadstandardni program (razne interesne dejavnosti, verouk in podobno).
Tako obvezni kot razširjeni del javno veljavnega programa se trenutno iz državnega proračuna financirata 85 %, razširjeni-nadstandardni program pa ni financiran. Pobudniki ustavne presoje pa so trdili, da bi v izogib diskriminaciji država javno veljavni program morala financirati 100 %, saj je osnovnošolsko izobraževanje obvezno.
Ustavno sodišče v takratni sestavi jim je v tem pritrdilo s spodnjo obrazložitvijo:
“Drugi odstavek 57. člena Ustave učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na javni ali na zasebni šoli.”
Kateri del programa so ustavni sodniki imeli v mislih, pa je razvidno iz obrazložitve, kjer med drugim zapišejo: “Pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države namreč ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese, torej ne “financiranja dodatnih vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja.”
Iz obrazložitve torej izhaja, da so ustavni sodniki leta 2014 imeli v mislih celoten javno veljavni program, saj so jasno povedali, kateri del programa ni predmet ustavne presoje (nadstandardni ali razširjeni program, s katerim šole zasledujejo partikularne interese).
A ustavno sodišče v novi sestavi to interpretira drugače. Po prepričanju sedanje večine sodnikov je US z odločbo z dne 4. 12. 2014 ugotovilo njeno neskladje z drugim odstavkom 57. člena Ustave v delu, ki se nanaša na javno financiranje tistega dela programa, ki v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javno veljavnim programom ustreza vsebinam obveznega dela programa javne šole. Ureditve financiranja jutranjega varstva, podaljšanega bivanja in dopolnilnega pouka v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javno veljavnim programom Ustavno sodišče v takratni odločbi ni presojalo.
In ker po njihovi interpretaciji US v zgoraj omenjeni odločbi o razširjenem delu javno veljavnega programa ni presojalo, so o tem zdaj presodili sami. In sicer, da se pravica iz drugega odstavka 57. člena Ustave, ki zagotavlja stoodstotno javno financiranje za učence obveznega programa osnovnošolskega izobraževanja, na jutranje varstvo, podaljšano bivanje in dopolnilni pouk ne nanaša.
Ko mora Mali Princ odraslim še enkrat narisati boo, ki prebavlja slona
Z večinsko odločitvijo kolegov sodnikov se ne strinja dr. Marijan Pavčnik.
V odklonilnem ločenem mnenju je tako zapisal, da "iz drugega odstavka 57. člena Ustave nikakor ne izhaja, da je enoviti program osnovnošolskega izobraževanja dovoljeno deliti v obvezni in razširjeni program. Program je enovit in ga je kot takega treba stoodstotno financirati. Do istega rezultata vodijo tudi druge klasične metode razlage."
Njegov končni sklep je, da Končni sklep je, da beseda "obvezno" iz drugega odstavka 57. člena Ustave zajema "program osnovne šole" in ne le del tega programa.
Svoje ločeno odklonilno mnenje zaključuje z besedami: "Vse skupaj vsaj malček, rečeno s prispodobo, spominja na Malega princa, ki je moral odraslim še enkrat narisati boo, ki prebavlja slona. To zapisujem spoštljivo in nočem biti sarkastičen; reči hočem preprosto to, da spoštujmo domišljijo in dar otrok, ne da bi bilo pomembno, v kateri tip osnovnošolskega izobraževanja so vpisani."
Z večinsko odločitvijo kolegov sodnikov se ne strinja dr. Marijan Pavčnik.
V odklonilnem ločenem mnenju je tako zapisal, da "iz drugega odstavka 57. člena Ustave nikakor ne izhaja, da je enoviti program osnovnošolskega izobraževanja dovoljeno deliti v obvezni in razširjeni program. Program je enovit in ga je kot takega treba stoodstotno financirati. Do istega rezultata vodijo tudi druge klasične metode razlage."
Njegov končni sklep je, da Končni sklep je, da beseda "obvezno" iz drugega odstavka 57. člena Ustave zajema "program osnovne šole" in ne le del tega programa.
Svoje ločeno odklonilno mnenje zaključuje z besedami: "Vse skupaj vsaj malček, rečeno s prispodobo, spominja na Malega princa, ki je moral odraslim še enkrat narisati boo, ki prebavlja slona. To zapisujem spoštljivo in nočem biti sarkastičen; reči hočem preprosto to, da spoštujmo domišljijo in dar otrok, ne da bi bilo pomembno, v kateri tip osnovnošolskega izobraževanja so vpisani."
Prav tako so ustavni sodniki zavrnili pobudo predlagateljev, da zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča s strani zakonodajalca sodišče kar samo poskrbi za njeno izvršitev. V tem, da DZ ustavne odločbe še ni izvršil, so ustavni sodniki sicer prepoznali kršitev načela pravne države. A dodali, da nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča samo zase še ni razlog za določitev načina njene izvršitve.
Odziv Marka Balažica iz civilne pobude Združeni starši: "Ustavno sodišče je jasno pritrdilo, da se krši ustava v 2. in 3. členu, na kar starši opozarjamo že vsaj 4 leta. Upamo, da je zakonodajalec ta poziv slišal ter bo odločbo čim prej uresničil. Želimo si, da bi s priporočilom sodišča, da se odločba čim prej uresniči, politična napetost prešla. Če smo v pravni državi, naj veljajo pravila za vse enako. Političnih točk se ne bi smelo nabirati na izključevanju, temveč na tem, kaj lahko skupaj naredimo za boljšo prihodnost."
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
19 komentarjev
IgorP
irena 8. aprila 2020 ob 12:08 At 12:08
Pa tudi to, da je izobraževanje in vzgoja v državnih šolah zafurana, zbirokratizirana in levičarsko-versko-fanatična, se ni treba sprenevedat.
Spet nekaj na pamet! Kje ti vidiš fanatizem? Jaz ga v prvi vrsti vidim pri fanatičnih katoličanih, ki pri nekaterih meji že na fundamentalizem! Moderna družba nikakor ne sme biti prežeta z verskim fanatizmom! Vera je tu, naj zavzame svojo mesto v družbi!
debela_berta
zasebne šole so za malomeščanske hohštaplerje...
Miha
Ti si pa velikomeščanska koklja!
irena
Rešitev je v poimenovanju. Obvezni in razširjen del bi morali poimenovati obvezni program. Da se ne bojo sprenevedali.
irena
Pa tudi to, da je izobraževanje in vzgoja v državnih šolah zafurana, zbirokratizirana in levičarsko-versko-fanatična, se ni treba sprenevedat.
Friderik
Berta, to povej švedom, kjer je velika večina otrok v zasebnih šolah, ki jih 100% financira država.
Alojzij Pezdir
Ustavno sodišče RS je nekoliko sicer popravilo ustavno diskriminatoren zakon ter neustavno diskriminatorno prakso in v skladu z načelom enakosti vseh državljanov pred ustavo in zakonom (tudi otrok!) v ponovnem izreku jasno in nedvoumno izenačilo pravice vseh udeležencev obveznih šolskih programov devetletke, ne glede na to, ali obvezne programe izvajajo javne ali zasebne šole.
Politično in ideološko opazno preračunljivo in kompromisarsko ter v skladu s prepoznavnimi parcialnimi političnimi izhodišči dr. Mira Cerarja in stranke SMC, ki je imela ključen in odločilen vpliv tudi na zadnje kadrovske zamenjave - njim všečnih - sodnikov v US RS, pa je taktično in politično-pragmatično zadržalo 15-odstotno diskriminacijo pri poravnavanju finančnih stroškov prav tako državno predpisanega in nadziranega dodatnega, t. i. razširjenega dela prav tako javno predpisanega in javno veljavnega programa devetletke v zasebnih šolah.
Kompromis Ustavnega sodišča RS se zdi kljub načelni ustavno-pravni nedoslednosti in utemeljenim pomislekom vsaj v prvem hipu politično pragmatičen, izvršljiv, časten in še znosen, saj je videti, da so ga v prvih javnih medijskih izjavah pozitivno sprejeli tako neposredno prizadeti in najbolj pravno zainteresirani predstavniki staršev diskriminiranih otrok v zasebnih šolah kot - presenetljivo enoglasno - tudi predstavniki domala vseh parlamentarnih strank vladajoče koalicije in opozicije. Z demonstrativno kričavo izjemo najbolj doktrinarno zadrtih in nazadnjaških stalinističnih sovražnikov verske svobode, vsakršnega svetovnonazorskega in verskega pluralizma, vsakršnih klasičnih univerzalnih temeljnih pravic in svoboščin državljanov ter vsakršnih konkurenčnih alternativ monopolu državnega oz. javnega šolstva, to je ideološko in doktrinarno mazohistično samo-pašnih in samo-uničevalnih "mesečnikov" Levice.
Friderik
Najbolje, da preberete, kaj je napisalo US. Torej, še enkrat so povedali, da je obvezni del 100% financiran. Do sedaj 85%. Dopolnilni del, do sedaj tudi 85% pa ostane 85%. In to ni v neskladju z ustavo. Lahko pa DZ sprejme zakon, ki tudi za ta del , dopolnilni, določi 100%. In to ne bo v nasprotju z ustavo.
Franc2015
Friderik, to že. Ampak prva odločba US je dejansko nalagala, da se celoten javno veljavni program financira 100 %. Sedaj druga pa je tega razdelila na obvezni in razširjeni del in dejala, ja, obvezni del 100 % - ker sedanjih 85 % v neskladju z ustavo, sedanjih 85 % razširjenega dela pa ni v neskladju z ustavo. To lahko po eni strani pomeni, da bo zdaj financiranje 100:85. Ampak teh 85 % razširjenega dela je prepuščeno presoji državnega zbora. In točno to je prej predlagal Pikalo, samo da je rekel, da bodo teh 85 % zmanjšali na 0 %. Skratka, o odstotku razširjenega dela lahko navadna politična večina prosto odloča in ravno to je levica hotela. Zato je odločitev v škodo otrok in staršev.
IgorP
Franci 7. aprila 2020 ob 23:14 At 23:14
Na tvojo iluzijo ustave se polulamo, sicer jo pa spoštujemo.
Ustava ni iluzija(privid), je dejstvo s katerim se je treba soočiti!
MEFISTO
Igor, se ti kot edinemu pravičniku zdi prav, da vedno, ko ste na oblasti, v nsprotju z ustavo pamet ločite od države?
Franci
Oba komentatorja lažeta.
Odločitev je v škodo otrok in staršev, ki hočejo drugačno šolstvo od državnega enoumja, saj delijo javni program, ki ga imajo vse šole na obveznega in neobveznega (neobvezni, ki ga morajo financirati vsi).
romanos1
Milo rečeno,res so naredili Francoze,in to Ustavno Sodišče!!!!
romanos1
Če ne poznaš zadeve ne komentiraj neumnosti!
ales
Slovenska višja sodišča, vrhovno in ustavno sodišče še vedno sodijo predvsem politično, in ne pravno. Sinovi in vnuki partije in udbe drugače niti ne znajo.
Poljaki so s takim načinom presekali, pa jih t.i. evropska ljudsko krščanska stranka pod vodstvom Stasijeve agentke Merklove hudo napada. In Ljudmila Novak ji pri tem asistira.
Vodstvo slovenske cerkve je popolnoma zlizano z partijsko politiko sicer ne bi blokiralo tožb staršev otrok, ki so zaradi take odločitve politike prizadeti, da tožijo državo za povrnitev 15%, ki jih morajo prispevati za t.i. nadstandard. V vseh teh letih niti eden od staršev šel v tožbo!Razlog?!!
Zato velja, da se bo Slovenija normalizirala in odcepila od 75 terorja udbe, partije in "krščanskega" socializma, ko, in če, bo celotno vodstvo slovenske cerkve zamenjano. Najprej tisti, tudi med škofi, ki so še vedno del Udbovskega aparata in so soodgovorni za prodajo Krekove banke ter ponikalnico/pralnico denarja v Zvonovih. Samo hudo naivni verjamejo, da so bili Zvonovi slučaj, in ne planirana kraja slovenskih kristjanov s strani Udbovskega škofa Grmiča in njegovih izbrancev. Ti sedaj živijo na veliki nogi, 90% duhovnikov pa trepeta kaj bo z njimi, ko bodo obnemogli. Škofije jih molzejo, potem pa izplunejo. Škofije in škofijski aparatčiki, ki bi morali biti zgled krščanske solidarnosti so med najhujšimi izkoriščevalci svojih sobratov, revnih duhovnikov.
Partija je v Sloveniji lahko prišla na oblast le ob pomoči t.i. krščanskih socialistov. Kocbek, ki je eden najbolj odgovornih za medvojni in povojni genocid nad Slovenci pa je v slovenski cerkvi postal že skoraj mučenik, namesto da bi ga dali ob bok Kardelju, Kidriču in Mačku.
Prav nobene delitve na leve in desne, ali kristjane in ateiste ni. Je le delitev na poštene in barabe. Z barabami pa je dialog nemogoč.
Novinarji z vsaj malo poštenja in inteligence pa tudi začnite zadeve obravnavati v pravi luči, in ne po principu naši - vaši. Metla najprej pometa pred svojim pragom.
IgorP
To pač ni presoja v škodo staršev! Če hočeš več, kot ponuja javno šolstvo, plačaj!
irena
Želijo isto, kot ponuja javno šolstvo, in ne več.
slovenc sm
Igor, ne zavajaj. Potem bi morali tudi ostali plačevati popoldansko varstvo in dodatne dejavnosti. Bo pa zadeva sigurno postala problematična, ker se eden izmed ustavnih sodnikov ni izločil, pa čeprav je povezan s to šolo. Dr. dr. Klemen Jaklič se je izločil samo zato, ker je njegov otrok obiskoval to šolo. Tukaj se tudi vidi, kako nekateri sodniki neprofesionalno opravljajo svoje delo. Pač glede na politično preferenco, ki je v njihovem primeru bolj pomembna od strokovne. V resni pravni državi bi takšen sodnik bil umaknjen iz izvršnih sodnih funkcij.
Miha
Bedak, vsi plačujejo enake prispevke in zakaj bi bili eni prikrajšani za iste zadeva, ki jih lahko nudita obe šoli, mar ni pravica izbire šole enaka za vse? Plačevati bi se moralo samo za zadeve, ki so izven obvez iz predpisanih programov, če izbereš privatno šolo! Kje si ti, na rdečem Marsu?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.