Ustavno sodišče v novi sestavi presodilo v škodo staršev in otrok v zasebnih osnovnih šolah

Uredništvo
43

Ob presojanju novih pobud v zvezi z izenačitvijo javnega financiranja javno veljavnega programa v državnih in zasebnih osnovnih šolah je Ustavno sodišče v obstoječi sestavi presodilo v škodo staršev in otrok, pobudnikov ustavne presoje. Šest ustavnih sodnikov je sledilo trditvam Šarčeve vlade, da se ugotovitev diskriminacije iz odločbe US nanaša le na obvezni ter ne na razširjeni del javno veljavnega programa, katerega mora šola v celoti ponuditi svojim učenem. 

Slednje pomeni, da je po njihovi interpretaciji država dolžna 100 % financirati le obvezni del javno veljavnega programa, ne pa tudi razširjenega dela. Oba se zdaj financirata 85 %, presoja ustavnega sodišča pa pomeni, da financiranje razširjenega ostaja stvar odločitve zakonodajalca, torej parlamenta.    

Nova večina Ustavnega sodišča je tako izkoristila manevrski prostor, ki ga pušča ne dovolj natančno zapisana odločba iz leta 2014 in po svoje interpretirali, kaj so ustavni sodniki prvič sploh presojali.

Proti odločitvi večine je glasoval ustavni sodnik dr. Marijan Pavčnik, ddr. Klemen Jaklič je bil iz presojanja izločen, presojal tudi ni Marko Šorli. 

Bistvo za razumevanje preobrata v odločitvi Ustavnega sodišča je v poznavanju sestave programov, ki se izvajajo na državnih in zasebnih osnovnih šolah, ki so (oziroma niso) stvar presoje. Najprej je tukaj javno veljavni program, sestavljen iz (za učence) obveznega dela (predmetni pouk) in razširjenega dela (jutranje varstvo, podaljšano bivanje in dopolnilni pouk). Ob javno veljavnem programu pa zasebne osnovne šole izvajajo še lasten razširjeni, oziroma nadstandardni program (razne interesne dejavnosti, verouk in podobno).

Tako obvezni kot razširjeni del javno veljavnega programa se trenutno iz državnega proračuna financirata 85 %, razširjeni-nadstandardni program pa ni financiran. Pobudniki ustavne presoje pa so trdili, da bi v izogib diskriminaciji država javno veljavni program morala financirati 100 %, saj je osnovnošolsko izobraževanje obvezno.

Ustavno sodišče v takratni sestavi jim je v tem pritrdilo s spodnjo obrazložitvijo:

“Drugi odstavek 57. člena Ustave učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na javni ali na zasebni šoli.” 

Kateri del programa so ustavni sodniki imeli v mislih, pa je razvidno iz obrazložitve, kjer med drugim zapišejo: “Pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države namreč ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese, torej ne “financiranja dodatnih vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja.”

Iz obrazložitve torej izhaja, da so ustavni sodniki leta 2014 imeli v mislih celoten javno veljavni program, saj so jasno povedali, kateri del programa ni predmet ustavne presoje (nadstandardni ali razširjeni program, s katerim šole zasledujejo partikularne interese).

A ustavno sodišče v novi sestavi to interpretira drugače. Po prepričanju sedanje večine sodnikov je US z odločbo z dne 4. 12. 2014 ugotovilo njeno neskladje z drugim odstavkom 57. člena Ustave v delu, ki se nanaša na javno financiranje tistega dela programa, ki v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javno veljavnim programom ustreza vsebinam obveznega dela programa javne šole. Ureditve financiranja jutranjega varstva, podaljšanega bivanja in dopolnilnega pouka v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javno veljavnim programom Ustavno sodišče v takratni odločbi ni presojalo.

In ker po njihovi interpretaciji US v zgoraj omenjeni odločbi o razširjenem delu javno veljavnega programa ni presojalo, so o tem zdaj presodili sami. In sicer, da se pravica iz drugega odstavka 57. člena Ustave, ki zagotavlja stoodstotno javno financiranje za učence obveznega programa osnovnošolskega izobraževanja, na jutranje varstvo, podaljšano bivanje in dopolnilni pouk ne nanaša.

Ko mora Mali Princ odraslim še enkrat narisati boo, ki prebavlja slona
Z večinsko odločitvijo kolegov sodnikov se ne strinja dr. Marijan Pavčnik.

V odklonilnem ločenem mnenju je tako zapisal, da “iz drugega odstavka 57. člena Ustave nikakor ne izhaja, da je enoviti program osnovnošolskega izobraževanja dovoljeno deliti v obvezni in razširjeni program. Program je enovit in ga je kot takega treba stoodstotno financirati. Do istega rezultata vodijo tudi druge klasične metode razlage.”

Njegov končni sklep je, da Končni sklep je, da beseda “obvezno” iz drugega odstavka 57. člena Ustave zajema “program osnovne šole” in ne le del tega programa.

Svoje ločeno odklonilno mnenje zaključuje z besedami: “Vse skupaj vsaj malček, rečeno s prispodobo, spominja na Malega princa, ki je moral odraslim še enkrat narisati boo, ki prebavlja slona. To zapisujem spoštljivo in nočem biti sarkastičen; reči hočem preprosto to, da spoštujmo domišljijo in dar otrok, ne da bi bilo pomembno, v kateri tip osnovnošolskega izobraževanja so vpisani.”

Prav tako so ustavni sodniki zavrnili pobudo predlagateljev, da zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča s strani zakonodajalca sodišče kar samo poskrbi za njeno izvršitev. V tem, da DZ ustavne odločbe še ni izvršil, so ustavni sodniki sicer prepoznali kršitev načela pravne države. A dodali, da nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča samo zase še ni razlog za določitev načina njene izvršitve.

Odziv Marka Balažica iz civilne pobude Združeni starši: “Ustavno sodišče je jasno pritrdilo, da se krši ustava v 2. in 3. členu, na kar starši opozarjamo že vsaj 4 leta. Upamo, da je zakonodajalec ta poziv slišal ter bo odločbo čim prej uresničil. Želimo si, da bi s priporočilom sodišča, da se odločba čim prej uresniči, politična napetost prešla. Če smo v pravni državi, naj veljajo pravila za vse enako. Političnih točk se ne bi smelo nabirati na izključevanju, temveč na tem, kaj lahko skupaj naredimo za boljšo prihodnost.”
Naredili so se Francoze in odločili tako, kot odgovarja levi politiki
Odločbe ustavnega sodišča je potrebno spoštovati, razen če se najde obvoz, ki, takole čez palec, približno pije vodo.

Nekaj takšnega je naredilo ustavno sodišče v novi sestavi, ki je izkoristilo nekoliko nejasno opredelitev v odločbi iz leta 2014, o čem je US takrat sploh presojalo.

Čeprav se brez dvoma zavedajo, za kaj gre, so se po domače naredili Francoze in “ugotovili”, da njihovi predhodniki niso presojali neustavnosti celotnega javno veljavnega programa, ki ga morajo svojim učencem ponuditi zasebne osnovne šole, ki prav tako izvajajo od ministrstva predpisani javno veljavni program.

In ker o tem (po njihovi interpretaciji seveda) še ni bilo presojano, so pač presodili sami. In ne nepričakovano – v škodo staršev otrok, ki so se na Ustavno sodišče zaradi neenakega položaja pri osnovnošolskem izobraževanju v zasebnih OŠ, ki izvajajo javno veljavni program, obrnili pred šestimi leti.

S tem so sledili interpretaciji, ki jo je do ustavne odločbe pred njimi zavzela leva politika, tista, ki jih je na ustavno sodišče izvolila. Starši otrok v zasebnih osnovnih šolah bodo tako prepuščeni na milost in nemilost politične večine, ki jih teoretično preko določitve financiranja razširjenega dela javno veljavnega programa (zdaj financiran 85 %) lahko postavi še v slabši položaj od obstoječega. In to kljub temu, da je ustavno sodišče leta 2014 odločilo v njihovo korist.

Zakaj se v zasebne šole lahko vpisujejo le otroci bogatih, ki si lahko privoščijo šolnino, ne pa tudi otroci iz socialno šibkejših družin, smo že preko primerjav s tujino na Domovini pred meseci natančno obrazložili. V tem smislu se je nazorsko leva večina, ki se sicer ima za odprto in progresivno, na področju zagotavljanja dostopnosti in raznolikosti izobraževanja izkazala za izrazito regresivno, da ne rečemo nazadnjaško.

Kako se bo na podlagi te presoje US sedaj lahko medsebojno dogovorila obstoječa politična večina, bomo sicer še videli. A dejstvo ostaja, da je US zamudilo priložnost, da v duhu ustavne odločbe iz leta 2014 starše odreši negotovosti, kakšna bo cena njihove odločitve, da svojim otrokom omogočijo alternativo favoriziranemu državnemu šolstvu.

Doniraj

43 KOMENTARJI

  1. pac.. drzava in vera sta ločeni.. in res ni potrebno, da bi financirali verske sole…
    pa se lahko še tako zelo sprenevedate, da nimate verouka v teh šolah..

    • drzava in vera sta ločeni… kaj pa to pomeni? levičarji imajo svojo vero in za moje pojme verjamejo prav neumnosti. torej oni niso državljani??? oni niso v državi Sloveniji???

    • Tukaj sploh ni problema ločitve vere in države, ampak to, da država trenutno diskriminira tiste, ki se odločijo za privatno šolsko okolje, ker za enak program, ki ga zahteva od privatnih šol, plačuje manj.

    • Nevidni Igor, rdečkarji vedno stvari postavite tako, da je vam prav.

      Vodilni in najbolj glasni post komunisti in bogotajci so dovolj bogati, da lahko svojim otrokom privoščijo kvalitetnejšo in dražjo katoliško osnovno šolo ali gimnazijo, raja pa pri njih itak nič ne šteje.,

    • Igor, ne zavajaj. Potem bi morali tudi ostali plačevati popoldansko varstvo in dodatne dejavnosti. Bo pa zadeva sigurno postala problematična, ker se eden izmed ustavnih sodnikov ni izločil, pa čeprav je povezan s to šolo. Dr. dr. Klemen Jaklič se je izločil samo zato, ker je njegov otrok obiskoval to šolo.
      Tukaj se tudi vidi, kako nekateri sodniki neprofesionalno opravljajo svoje delo. Pač glede na politično preferenco, ki je v njihovem primeru bolj pomembna od strokovne. V resni pravni državi bi takšen sodnik bil umaknjen iz izvršnih sodnih funkcij.

      • Slovencsm
        Še v A-O in “stari” Jugoslaviji so zasebne učitelje plačevali, pa nobeden ni klical na pomoč države!!! Nič ne zavajam, v javni šoli se podaljšanega bivanja in jutranjega varstva ne plačuje s strani staršev! Zakaj siliti v zasebno šolo, če ti enako ponuja javna šola???

      • Dobro si jutemeljil tisto, zakaj siliti v zasebno šolo, če ti enako ponuja javna šola???

        Pomemben je “če”!

        Če ti enako ponuja javna šola, pa ti ne, še zdaleč ne!

    • Bedak, vsi plačujejo enake prispevke in zakaj bi bili eni prikrajšani za iste zadeva, ki jih lahko nudita obe šoli, mar ni pravica izbire šole enaka za vse? Plačevati bi se moralo samo za zadeve, ki so izven obvez iz predpisanih programov, če izbereš privatno šolo! Kje si ti, na rdečem Marsu?

  2. Slovenska višja sodišča, vrhovno in ustavno sodišče še vedno sodijo predvsem politično, in ne pravno. Sinovi in vnuki partije in udbe drugače niti ne znajo.
    Poljaki so s takim načinom presekali, pa jih t.i. evropska ljudsko krščanska stranka pod vodstvom Stasijeve agentke Merklove hudo napada. In Ljudmila Novak ji pri tem asistira.
    Vodstvo slovenske cerkve je popolnoma zlizano z partijsko politiko sicer ne bi blokiralo tožb staršev otrok, ki so zaradi take odločitve politike prizadeti, da tožijo državo za povrnitev 15%, ki jih morajo prispevati za t.i. nadstandard. V vseh teh letih niti eden od staršev šel v tožbo!Razlog?!!
    Zato velja, da se bo Slovenija normalizirala in odcepila od 75 terorja udbe, partije in “krščanskega” socializma, ko, in če, bo celotno vodstvo slovenske cerkve zamenjano. Najprej tisti, tudi med škofi, ki so še vedno del Udbovskega aparata in so soodgovorni za prodajo Krekove banke ter ponikalnico/pralnico denarja v Zvonovih. Samo hudo naivni verjamejo, da so bili Zvonovi slučaj, in ne planirana kraja slovenskih kristjanov s strani Udbovskega škofa Grmiča in njegovih izbrancev. Ti sedaj živijo na veliki nogi, 90% duhovnikov pa trepeta kaj bo z njimi, ko bodo obnemogli. Škofije jih molzejo, potem pa izplunejo. Škofije in škofijski aparatčiki, ki bi morali biti zgled krščanske solidarnosti so med najhujšimi izkoriščevalci svojih sobratov, revnih duhovnikov.
    Partija je v Sloveniji lahko prišla na oblast le ob pomoči t.i. krščanskih socialistov. Kocbek, ki je eden najbolj odgovornih za medvojni in povojni genocid nad Slovenci pa je v slovenski cerkvi postal že skoraj mučenik, namesto da bi ga dali ob bok Kardelju, Kidriču in Mačku.
    Prav nobene delitve na leve in desne, ali kristjane in ateiste ni. Je le delitev na poštene in barabe. Z barabami pa je dialog nemogoč.
    Novinarji z vsaj malo poštenja in inteligence pa tudi začnite zadeve obravnavati v pravi luči, in ne po principu naši – vaši. Metla najprej pometa pred svojim pragom.

  3. Oba komentatorja lažeta.

    Odločitev je v škodo otrok in staršev, ki hočejo drugačno šolstvo od državnega enoumja, saj delijo javni program, ki ga imajo vse šole na obveznega in neobveznega (neobvezni, ki ga morajo financirati vsi).

  4. Nekje sem prebral, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v neki zadevi iz Belgije sprejelo stališče, da država ni dolžna financirati zasebnih šol. Ali to drži?

  5. Napaka je, da o zadevi odloča Ustavno sodišče.
    Zadeva nima kaj delati na Ustavnem sodišču!

    Da so starši učencev osnovne šole Alojzija Šuštarja v zmoti,
    ni nič hudega. Motiti se je človeško!
    Ko pa je zadeva prišla na ustavno sodišče,
    mi je bilo takoj jasno, da gre za politično intrigo.

    Ampak, ker je zadeva prišla na US, je moralo razsoditi.

    US bi moralo odgovoriti, da s financiranjem šolstva nima nič,
    ker je to zadeva zakonodajalca.
    Zahtevo staršev bi moralo zavreči z argumentom,
    da starši nimajo pravnega interesa,
    zahtevo zavoda Sv. Stanislava pa zavrniti z argumentom,
    da nosilec pravice iz drugega odstavka 57. člena ni ustanova,
    ampak otrok. Če je kršena kakšna pravica, je kršena otroku, ne šoli.

    Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno, pravi ustava.
    Po zdravi pameti v obvezno osnovnošolsko izobraževanje
    ne spadajo vsebine, ki niso obvezne!!!
    Drugo US je torej pravilno razložilo,
    da o neobveznih vsebinah prvo US ni razsojalo.

    Razlaga, da “obvezno” pomeni obveznost šole, da ponudi neke vsebine,
    je nesmiselna, saj se izobražuje otrok, ne šola! Šola je že izobražena!
    Enako nesmiselna je razlaga, da drugi odstavek 57. člena obvezuje šolo,
    da izobražuje. Da mora šola izobraževati, ni treba izrecno zahtevati.
    Še posebno ne v ustavi.

  6. Najbolje, da preberete, kaj je napisalo US. Torej, še enkrat so povedali, da je obvezni del 100% financiran. Do sedaj 85%. Dopolnilni del, do sedaj tudi 85% pa ostane 85%. In to ni v neskladju z ustavo. Lahko pa DZ sprejme zakon, ki tudi za ta del , dopolnilni, določi 100%. In to ne bo v nasprotju z ustavo.

    • Friderik, to že. Ampak prva odločba US je dejansko nalagala, da se celoten javno veljavni program financira 100 %. Sedaj druga pa je tega razdelila na obvezni in razširjeni del in dejala, ja, obvezni del 100 % – ker sedanjih 85 % v neskladju z ustavo, sedanjih 85 % razširjenega dela pa ni v neskladju z ustavo.
      To lahko po eni strani pomeni, da bo zdaj financiranje 100:85. Ampak teh 85 % razširjenega dela je prepuščeno presoji državnega zbora. In točno to je prej predlagal Pikalo, samo da je rekel, da bodo teh 85 % zmanjšali na 0 %.
      Skratka, o odstotku razširjenega dela lahko navadna politična večina prosto odloča in ravno to je levica hotela. Zato je odločitev v škodo otrok in staršev.

      • Za demokracijo je normalno, da zakone sprejema politična večina.
        Ne vem, kje je tu problem.

        “Zato je odločitev v škodo otrok in staršev”.
        Seveda je v škodo staršev!
        Logično je, da je v škodo staršev,
        če se zmanjša financiranje!
        Saj je kazen za prehitro vožnjo tudi v škodo staršev,
        če vozijo prehitro, pa je tako prav.

  7. Da je financiranje zasebnih šol prišlo na ustavno sodišče, je znak,
    da gre za politično intrigo.
    Ustavno sodišče nima kaj odločati o tem,
    ker je na prvi pogled očitno,
    da 57. člen ustave ni kršen.
    Način financiranja zasebnih šol je stvar zakonodajalca!

    • Fiat lux, meni je očitno, da nimaš pojma o čem govoriš. Noben ni zahteval nikoli, da država plačuje dodatne vsebine zasebnih šol kot so verouk in podobno, ampak da plačuje enako program, ki ga zahteva od osnovnih šol, če hočejo biti javno priznane. Da razložim: osnovni pouk je enak na privatnih in javnih šolah… to zahteva država, če hoče imeti privat šola javno veljavni program… trenutno za to identično stvar, ki se izvaja tako v javnih kot v zasebnih šolah država financira 100% v javnih šolah in 85% v zasebnih šolah. To je posredna diskriminacija otrok in zatiranje konkurenčnosti v šolskem sistemu. Enako velja za dopolnilni pouk, jutranje in popoldansko varstvo, ki ga država zahteva od privatnih šol, če želijo imeti javo veljavni program ampak ne bi ga pa plačali enako kot v javnih šolah.
      Tako, da je to prišlo na ustavno sodišče je pa čisto logično, ker je v ustavi zapisana pravica do izobraževanja otrok in obvezno osnovno šolstvo, kar posredno pomeni, da je treba vse otroke obravnavati enakovredno v tem stališču.

      • No, dobro:
        vsak ima pravico zahtevati oceno ustavnosti zakona.
        To je res!
        Problem pa je vprašanje, kateri člen ustave je tu kršen.
        57. ne, ker v njem NE piše, da mora biti iz javnih sredstev
        financirano izobraževanje tudi v zasebni šoli.
        Lahko bi bil kršen člen, ki govori o enakosti pred zakonom,
        o prepovedi diskriminacije.
        Vendar očitek diskriminacije izničuje dejstvo,
        da so se za diskriminacijo odločili starši sami.
        In da lahko diskriminacijo v vsakem trenutku prekinejo
        z vpisom otroka v javno šolo.

        Država zahteva od privatnih šol,
        da otrokom ponudijo neobvezne vsebine,
        če želijo imeti javno veljavni program;
        če hočejo izdajati javno veljavna spričevala.
        Ampak zakaj bi moralo biti na to vezano financiranje?
        Morda mora po zakonu
        zasebna šola otrokom ponuditi tudi ogrevane prostore,
        pa to še ne pomeni,
        da ji mora država plačevati ogrevanje prostorov!

  8. Ustavno sodišče RS je nekoliko sicer popravilo ustavno diskriminatoren zakon ter neustavno diskriminatorno prakso in v skladu z načelom enakosti vseh državljanov pred ustavo in zakonom (tudi otrok!) v ponovnem izreku jasno in nedvoumno izenačilo pravice vseh udeležencev obveznih šolskih programov devetletke, ne glede na to, ali obvezne programe izvajajo javne ali zasebne šole.
    Politično in ideološko opazno preračunljivo in kompromisarsko ter v skladu s prepoznavnimi parcialnimi političnimi izhodišči dr. Mira Cerarja in stranke SMC, ki je imela ključen in odločilen vpliv tudi na zadnje kadrovske zamenjave – njim všečnih – sodnikov v US RS, pa je taktično in politično-pragmatično zadržalo 15-odstotno diskriminacijo pri poravnavanju finančnih stroškov prav tako državno predpisanega in nadziranega dodatnega, t. i. razširjenega dela prav tako javno predpisanega in javno veljavnega programa devetletke v zasebnih šolah.
    Kompromis Ustavnega sodišča RS se zdi kljub načelni ustavno-pravni nedoslednosti in utemeljenim pomislekom vsaj v prvem hipu politično pragmatičen, izvršljiv, časten in še znosen, saj je videti, da so ga v prvih javnih medijskih izjavah pozitivno sprejeli tako neposredno prizadeti in najbolj pravno zainteresirani predstavniki staršev diskriminiranih otrok v zasebnih šolah kot – presenetljivo enoglasno – tudi predstavniki domala vseh parlamentarnih strank vladajoče koalicije in opozicije. Z demonstrativno kričavo izjemo najbolj doktrinarno zadrtih in nazadnjaških stalinističnih sovražnikov verske svobode, vsakršnega svetovnonazorskega in verskega pluralizma, vsakršnih klasičnih univerzalnih temeljnih pravic in svoboščin državljanov ter vsakršnih konkurenčnih alternativ monopolu državnega oz. javnega šolstva, to je ideološko in doktrinarno mazohistično samo-pašnih in samo-uničevalnih “mesečnikov” Levice.

  9. Ko vidim, kako se vsaka odločitev v tej ljubi Sloveniji deli na leve in desne, celo sedanja epidemija nas ločuje tako, se zamislim, kakšna je naša prihodonost. Toliko ljudi slepo verjame svoji politični opciji, ne glede na resnične podatke. Saj je v tujini že vse to urejeno, se bi pač z zakonodajo zgledovali po eni od zgledno urejenih držav. A ne, mi moramo vsak dan nadaljevati boj iz druge svetovne vojne, pa naj gre za financiranje šol, virus ali karkoli drugega. Žalostno, kako smo se zataknili v zgodovini in zaradi tega vedno bolj stopicljamo na mestu in zaostajamo za drugimi.

    • Ja, Morda pa, taka je Slovenija. Zraven še prištej negatevno demografijo in, kot taki smo zapisani smrti. Iz tega naroda nikdar nič ne bo. Inteligenca se bo tako in tako počasi vsa izselila, ostal bo lumpenproletariat in hirajoči upokojenci, ki bodo gurali dokler bo šlo. Pa to več ne bo dolgo. Žal. Streznitve ni na vidiku. Glavni krivec za to v teh 30 letih pa so hujskaški mediji.

      • Jaz nisem toliko črnogled, je pa kritika letela tako na leve kot na desne, tako da hujskaški levi mediji in politiki ter njihovo sovraštvo so le ena plat medalje, na drugi strani so sovražni desni mediji in nekateri osebnostno nezreli politiki, ki prav tako razpihujejo sovraštvo in delitve na ideološki osnovi. Za se zjokat, ko vidiš, da smo svetlobna leta od sprave in se sploh ne trudimo, da bi jo dosegli. A brez nje ne bomo zmogli naprej, to je vsaj zame kristalno jasno.

  10. Ne! Dejstvo je,
    da so zasebne katoliške osnovne šole boljše od javnih.
    Že zato, ker izbirajo učence.
    V osnovni šoli Alojzija Šuštarja se ne bo zgodilo,
    da se bo učiteljica celo šolsko uro ukvarjala z albanskim otrokom,
    ki ne zna ene besede slovensko, ona pa ne ene besede albansko.
    In dejstvo je, da v osnovni šoli Alojzija Šuštarja otroci osmega razreda
    ne hodijo z noži v šolo, kot se dogaja v javni šoli.
    Ker so v OŠ AŠ vsi otroci iz katoliških družin,
    v tej šoli ni nasilja med otroki.
    Morda gre pri starših,
    ki so pripravljeni otroka voziti 10 km daleč v šolo,
    čeprav imajo javno šolo 300 m od doma,
    za bolj ambiciozne starše, kar se pozna tudi v šolskem uspehu otrok,
    kar pomeni višji nivo znanja otrok v osnovni šoli Alojzija Šuštarja.

    Zato sem toliko bolj jezen na premožne domišljave ljubljanske starše
    (Šolnino plačujejo SAMO premožni starši! Revni so oproščeni šolnin!!!),
    ki se ob vsem tem, kar njihov otrok dobi v osnovni šoli Alojzija Šuštarja,
    jajcajo za tistih 60 evrov šolnine.

    • Ne vem kako je na OŠ Alojzija Šuštarja, a v naš mali podeželski katoliški vrtec je vse svoje otroke vpisala ena od Albanskih družin, ki že leta prebivajo v našem mestu, a otroci ne znajo ene besede slovensko. Tako so ti otroci predstavljali 20% vseh otrok. In se se vzgojiteljice ravno tako ukvarjale z njimi, pa je vse nekako šlo, tudi naši otroci so jih lepo sprejeli.

  11. irena 8. aprila 2020 ob 12:08 At 12:08
    Pa tudi to, da je izobraževanje in vzgoja v državnih šolah zafurana, zbirokratizirana in levičarsko-versko-fanatična, se ni treba sprenevedat.

    Spet nekaj na pamet! Kje ti vidiš fanatizem? Jaz ga v prvi vrsti vidim pri fanatičnih katoličanih, ki pri nekaterih meji že na fundamentalizem! Moderna družba nikakor ne sme biti prežeta z verskim fanatizmom! Vera je tu, naj zavzame svojo mesto v družbi!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime