Urgenca se po štirih letih znova spreminja v gradbišče

Pričenja se obnova urgence. Pravzaprav njeno nadaljevanje, saj se bo prenova ponovno nadaljevala po štirih letih, odkar je zaradi koronakrize zastala.

Naslednji dve leti bosta znova težki, tako za zaposlene na Urgentnem kirurškem bloku kot za paciente, ki v velikem številu obiščejo ljubljansko urgenco vsak dan. Začenja se namreč njena obnova. Ta pomeni nadaljevanje obnove, ki se je začela že leta 2019 in je trajala do začetka leta 2020, ko jo je prekinila epidemija covida-19. Zdaj se dela nadaljujejo, kar pa bo prineslo precej sprememb. Obravnava pacientov bo zato otežena, čakalni čas za sprejem pa se bo še podaljšal - vendar ne za tiste hude primere, zagotavljajo na UKC Ljubljana.

Paciente pozivajo k strpnosti

Prav tako prosijo za razumevanje, osebam z lažjimi poškodbami pa svetujejo, naj obiščejo raje kak drug urgentni center. Ob najbolj obremenjenih dneh urgenco na Bohoričevi ulici namreč obišče tudi do 1500 poškodovanih ali obolelih, dnevno v povprečju 200 poškodovancev, na letni ravni pa je več kot 70 tisoč poškodovancev, ki k njim prihajajo z vseh koncev Slovenije.

Obremenitev bo zdaj še večja tudi za zaposlene, ki bodo imeli več poti in bodo posledično težje nadzorovali in koordinirali paciente. »Mi se bomo seveda trudili vse paciente obravnavati strokovno in ustrezno, vendar se bodo vsekakor pojavljale motnje, zato prosimo za razumevanje,« je na tiskovni konferenci povedal Vodja urgentnega kirurškega bloka Uroš Tominc in dodal, da upa, da vse to ne bo pustilo poledic na zaposlenih, ki bodo razdrobljeni delali na različnih lokacijah. V urgentnem kirurškem bloku se sicer že zdaj spopadajo tudi s pomanjkanjem kadra.

Obnova centralnega dela urgentnega kirurškega bloka

Z obnovo se bodo lotili centralnega dela urgentnega kirurškega bloka. Tako bodo posodobili in dogradili urgentni blok, operacijski blok, centralne laboratorije in center intenzivne medicine, kar predstavlja težji del obnove. Dela na že obnovljenem obrobnem delu kirurškega bloka so bila namreč lažja. Obnova bo predvidoma trajala 18 mesecev, razdeljena pa bo v dve fazi. V prvih desetih mesecih bodo obnovili nekaj ambulantnih prostorov in pa prostore za najtežje poškodovance. V zadnjih osmih mesecih pa še operativni urgentni blok. Gradbenim delom bo sledil razpis za novo opremo, ki jo bodo potrebovali za delo v novih prostorih.

Investicijo vodi ministrstvo za zdravje, izvajalec del pa je podjetje Kolektor s podizvajalci. Celovita prenova je ocenjena na 13 milijonov evrov, Koliko bo stala nova medicinska oprema, pa še ni znano, niti ne, kdaj jo bodo kupili. V 70 odstotkih je namreč že amortizirana, v celotni bolnišnici pa imajo denimo zgolj štiri aparate za magnetno resonanco, saj so jim v zadnjih tednih tri naprave odpovedale.

Bodo rušili kar so najprej zgradili?

Še vedno pa ni povsem jasno, ali se bo obnova začela tako, da se bo najprej rušilo, kar se je pravkar zgradilo. V roke GH Holdinga, ki je izvajalec gradbenih del in ga vodi Blaž Miklavčič, je pred tedni s strani Ministrstva za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, prišel dopis, naj zmanjšajo oziroma zaustavijo aktivnosti na gradbišču pri prenovi UKC Ljubljana.

Naročnik, torej država, si je premislila in si želi izvesti protipotresno sanacijo objekta, ki sprva ni bila v načrtu. Osnovna pogodba je namreč predvidevala energetsko sanacijo in notranjo prenovo. Miklavčič je povedal, da je imel GH Holding obvezo, da ne poslabša statične trdnosti objekta, katerega glavna stavba je bila sicer zgrajena leta 1974. Naročili so seizmološki model, ki je pokazal, da je objekt v obstoječem stanju potresno relativno nevaren, s čimer so naročnika seznanili že lani. DRI upravljanje investicij (Družba za razvoj infrastrukture) je izvedbo protipotresne sanacije najprej potrdila, a so si v Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ) premislili. Januarja so poslali navodilo, naj izvajalec nadaljuje dela po obstoječem elaboratu, torej brez protipotresne sanacije.

Ministrstvo si je nato premislilo, saj je menilo, da bi bilo treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje, kar bi obnovo zavleklo. Skupaj bi se dokončanje projekta tako zamaknilo za najmanj šest mesecev, strošek dodatnih del pa bi znašal vsaj milijon evrov. Protipotresna ojačitev bolnišnice bi stala 3,1 milijona evrov, celotna obnova okoli 108 milijonov evrov.