Uredba o obnovi narave, ki je razklala Evropski parlament, dobila zaleno luč

Uredništvo
Foto: Evropski parlament


Evropski parlament je prižgal zeleno luč pogajalskim izhodiščem za uredbo o obnovi narave, kar pomeni, da se bo postopek sprejemanja zakonodaje lahko nadaljeval. Uredba je močno razdelila poslance: 336 jih je bilo za, 300 pa proti.

Predlogu nasprotujejo v največji Evropski ljudski stranki (EPP) in ostalih desnih skupinah v parlamentu. Podpirajo pa ga socialdemokrati (S&D), Zeleni in večji del liberalcev. Za je bilo tudi nekaj poslancev EPP. Med slovenskimi poslanci so Ljudmila Novak, Romana Tomc, Franc Bogovič in Milan Zver glasovali proti, Matjaž Nemec, Milan Brglez, Irena Joveva in Klemen Grošelj pa za.

Z uredbo o obnovi narave naj bi si Evropska komisija prizadevala za obnovo in vnovično vzpostavitev ekosistemske funkcije evropskih mokrišč, rek, gozdov, travnikov, morskih ekosistemov ter urbanih zelenih območij in živali s teh območij. Predlog med drugim določa, da bi morale države obnoviti vsaj 30 odstotkov območij v slabem stanju že do leta 2030, 60 odstotkov do leta 2040 in 90 odstotkov do leta 2050. 

Preberite tudi zapis Manfreda Webra in Romane Tomc, v katerem sta med drugim zapisala: "Ta zakon bo dodal še eno v zbirki orodij radikalnih okoljskih gibanj in podnebnih nevladnih organizacij, s katerim bodo lahko tožili vlade, da bi upočasnile ali popolnoma preprečile gospodarsko dejavnost na nekaterih območjih. Namesto da vlade omejujemo s pravnimi postopki, bi morali oblikovati zakone, ki zagotavljajo realističen in učinkovit način za doseganje naših ciljev na področju podnebja in biotske raznovrstnosti. Zakon o obnovi narave ima dobre namene, vendar bi pomenil katastrofo za podeželske skupnosti, kmete in ribiče ter javne organe, ki bi se morali spopadati s pravnimi posledicami."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki