Ukrajinsko žito zaradi nizkih cen povzroča težave kmetom na vzhodu EU. Nekatere države danes protestirajo v Bruslju

Pet obmejnih držav EU je združilo moči in od Komisije zahtevalo več podpore po enostranskih odločitvah o prepovedi uvoza vseh ukrajinskih kmetijskih proizvodov.

Odločitve so bile sprejete po številnih ukrepih EU za pomoč Ukrajini pri izvozu kmetijskih proizvodov – vključno s pobudo EU za "solidarnostne linije" ter začasno liberalizacijo tarif in kvot, ki so povzročili pritok blaga, kot sta žito in perutnina, zaradi česar so cene padle, kmetje pa so se znašli na robu preživetja.

Kljub dejstvu, da je ta poteza verjetno v nasprotju z zakonodajo EU, je Evropska komisija obmejnim državam, med katerimi so Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška, ponudila dodaten sveženj pomoči v višini 100 milijonov EUR, da bi ublažila pritisk na njihove kmete.

Vendar to ne zadošča za rešitev problema, je navedeno v skupni izjavi, ki so jo prizadete države EU predložile za razpravo na današnjem srečanju kmetijskih ministrov EU.

Zaščita evropskih kmetov

Koalicija obmejnih držav zahteva razširitev področja uporabe zaščitnega mehanizma, ki je namenjen zaščiti določenih domačih sektorjev pred povečanjem uvoza po shemi liberalizacije trgovine.

Konkretno je cilj predloga razširiti zaščitne ukrepe poleg pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnih semen tudi na sončnično olje, moko, med, sladkor, mehko sadje, jajca in vse vrste mesa ter mleko in mlečne izdelke.

Države so predstavile tudi zamisel o podpornem mehanizmu, ki se samodejno sproži v primeru povečanja uvoza določenega izdelka iz Ukrajine nad določeno raven.

Medtem ko so države drugi podporni sveženj, ki ga je predlagal izvršni organ EU, označile za potrebno dopolnitev izrednih zaščitnih ukrepov, so ob tej priložnosti poudarile potrebo po hitrem zaključku del in takojšnjem izvajanju svežnja ter dajanju prednosti fitosanitarnemu nadzoru in nadzoru kakovosti uvoza.

Medtem bi bilo treba okrepiti infrastrukturo za prevoz blaga iz obmejnih držav, da bi olajšali pretok ukrajinskih proizvodov na druge trge EU ali tretjih držav, je navedeno v izjavi.

Pogajanja v preteklosti zastala

Pogajanja o evropski prepovedi uvoza ukrajinskega žita med Evropsko komisijo in njenimi vzhodnimi članicami so 23. aprila zastala.

Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija in Bolgarija so po enoletni odločitvi EU o odpravi carin zaprosile za podaljšanje zaščitnih ukrepov, saj trdijo, da preobilje ukrajinskega žita ogroža njihov domači trg.

Po treh dneh pogajanj med Varšavo in Kijevom se je Poljska strinjala, da bo 15. aprila omilila prepoved vstopa ukrajinskih živilskih proizvodov v državo in od 21. aprila pod strogimi pogoji dovolila tranzit.

Odslej bodo ukrajinski izdelki zapečateni, opremljeni z napravami za sledenje in v posebnih varovanih konvojih prepeljani v poljska pristanišča in mejne prehode na poti v druge države, tako da "na Poljskem ne bo ostala niti ena tona (ukrajinskega) žita," je 18. aprila dejal poljski minister za kmetijstvo Robert Telus.

Madžarska, Slovaška in Bolgarija so prav tako omejile uvoz in hkrati dovolile tranzit žita do 30. junija. Vendar pa poljsko ministrstvo za kmetijstvo namerava zaprositi Evropsko komisijo za podaljšanje prepovedi uvoza do konca leta 2023, je 25. aprila povedal Telus.

Ta epizoda pomeni vrhunec dolgotrajne krize zaradi preobilice ukrajinskega kmetijskega izvoza na evropskem trgu, ki je bolj kolateralna škoda ruske vojne v Ukrajini.

Edini način za preživetje ukrajinskih kmetov

Namestnik ukrajinskega ministra za kmetijstvo Markiyan Dmytrasevych je v ponedeljek na zaslišanju v Evropskem parlamentu priznal težave zahodnih sosed države, ki jo je prizadela vojna.

Namestnik ministra je poudaril, da morajo kmetje v sosednjih državah imeti možnost nadaljevati delo na čim bolj nemoten način, hkrati pa je opozoril, da ukrajinski kmetje ne morejo prenehati prodajati svojega žita, saj je to edini način za njihovo preživetje.

"Prepričani smo, da bomo lahko dosegli rešitve, ki bodo sprejemljive za obe strani pogajalskega procesa," je dejal in dodal, da Ukrajina nenehno sodeluje v pogajanjih z obmejnimi državami.

Na istem zaslišanju v Evropskem parlamentu je izkušeni predstavnik Evropske komisije Michael Scannell priznal, da je prišlo do "uhajanja" uvoza, namenjenega tretjim državam, na trg EU. "Tam bomo morali ukrepati," je dejal in dodal, da so ukrepi sicer v teku, "vendar je treba storiti več, da bi dosegli naše cilje," je dejal in to označil za "zelo občutljivo fazo, v kateri moramo tesneje sodelovati".

Države v razvoju računajo na ukrajinsko žito

Svetovni program Združenih narodov za hrano (WFP) je pripravljen pomagati EU pri odpravljanju preobilice ukrajinskega žita, ki moti trge v Vzhodni Evropi, in ga dostaviti državam, ki ga najbolj potrebujejo, je za POLITICO povedal Martin Frick, direktor svetovnih uradov WFP v Bruslju in Berlinu.

"Prevoz žita najrevnejšim ljudem na svetu je v tej svetovni prehranski krizi ključnega pomena. Prevažamo žito iz Ukrajine po Črnem morju in smo pripravljeni sodelovati z Evropsko komisijo in državami članicami pri iskanju rešitev," je dejal Frick. "Potrebe WFP so velike, mi pa imamo izkušnje za obvladovanje zapletene logistike pri prevozu velikih količin v države v stiski," je še komentiral.