Turčija se oddaljuje od Evropske unije
Evropska Unija se je spet znašla v nezavidljivem položaju. Leta 2005 je bila v razcvetu in voditelji so z velikimi očmi gledali proti okoliškim državam s sanjami o ekspanziji, ki bi lahko Unijo povzdignila po lestvici svetovnih velesil.
Med drugim so priključitev ponudili tudi Turčiji, odločitev je bila kontroverzna že takrat, današnje okoliščine pa na pogajanja mečejo še slabšo luč.
V sami osnovi je članstvo Evropske unije namenjeno državam, ki ležijo na evropskem kontinentu. Mesto Istanbul geografsko spada pod Evropo, vendar preostalih 97 % države spada na azijski kontinent. Posledično bi na meje Unije dobili Sirijo, Iran in Irak.
S tem bi Unija breme razreševanja napetosti na Bližnjem vzhodu še bolj kot sedaj prevzela nase. Trenutno soočanje Unije z vprašanjem migrantov iz teh držav ustvarja že dovolj nesoglasij, širjenje meja bi problematiko imigrantov le še povečalo.
Postopek pridružitve Uniji je v Turčiji sprožil val pozitivih reform, usmerjenih proti izboljševanju varovanja človekovih pravic in razvoju pluralistične politike, kar je podlaga za vsako pravično demokracijo.
Vendar pa v zadnjih mesecih od državnega udara stanje spet nazaduje. To dokazuje priprtje velikega števila pro-Kurdskih aktivistov, preganjanja novinarjev in ideje o uvedbi smrtne kazni.
Vse našteto je v absolutnem neskladju z načeli Evropske unije, kar so evropski voditelji razlagali kot pomanjkanje interesa Turčije za nadaljevanje pogajanj o članstvu in zahtevali, da turške oblasti jasno izrazijo svoje želje.
V odgovor na to obtožbo je Erdogan zahteval od Unije, da preneha z izsiljevanjem in se sama odloči kako želi postopati v prihodnosti, vendar naj pri tem ne pozabi na 3 milijone migrantov, ki jih Turčija zadržuje na svoji meji.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je zagotovil, da bo uporabil veto, če bo Evropska unija poskusila odpreti naslednje poglavje v sklopu pogajanja pridružitve Turčije. Kljub temu pa predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz še vedno vztraja, da so pogajanja ključna za minimalen nadzor Unije nad dogajanjem v Turčiji.
Med drugim so priključitev ponudili tudi Turčiji, odločitev je bila kontroverzna že takrat, današnje okoliščine pa na pogajanja mečejo še slabšo luč.
V sami osnovi je članstvo Evropske unije namenjeno državam, ki ležijo na evropskem kontinentu. Mesto Istanbul geografsko spada pod Evropo, vendar preostalih 97 % države spada na azijski kontinent. Posledično bi na meje Unije dobili Sirijo, Iran in Irak.
S tem bi Unija breme razreševanja napetosti na Bližnjem vzhodu še bolj kot sedaj prevzela nase. Trenutno soočanje Unije z vprašanjem migrantov iz teh držav ustvarja že dovolj nesoglasij, širjenje meja bi problematiko imigrantov le še povečalo.
Postopek pridružitve Uniji je v Turčiji sprožil val pozitivih reform, usmerjenih proti izboljševanju varovanja človekovih pravic in razvoju pluralistične politike, kar je podlaga za vsako pravično demokracijo.
Vendar pa v zadnjih mesecih od državnega udara stanje spet nazaduje. To dokazuje priprtje velikega števila pro-Kurdskih aktivistov, preganjanja novinarjev in ideje o uvedbi smrtne kazni.
Vse našteto je v absolutnem neskladju z načeli Evropske unije, kar so evropski voditelji razlagali kot pomanjkanje interesa Turčije za nadaljevanje pogajanj o članstvu in zahtevali, da turške oblasti jasno izrazijo svoje želje.
V odgovor na to obtožbo je Erdogan zahteval od Unije, da preneha z izsiljevanjem in se sama odloči kako želi postopati v prihodnosti, vendar naj pri tem ne pozabi na 3 milijone migrantov, ki jih Turčija zadržuje na svoji meji.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je zagotovil, da bo uporabil veto, če bo Evropska unija poskusila odpreti naslednje poglavje v sklopu pogajanja pridružitve Turčije. Kljub temu pa predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz še vedno vztraja, da so pogajanja ključna za minimalen nadzor Unije nad dogajanjem v Turčiji.
Zadnje objave
Krizni center že mesece opozarja, da namestitev ni več v otrokovo korist
31. 5. 2026 ob 20:53
Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
V soboto, 6. junija, pri breznu pod Macesnovo gorico spomin na žrtve komunizma
31. 5. 2026 ob 16:30
»Ten minuts gor«
31. 5. 2026 ob 15:00
V ponedeljek, 1. junija, že 31. shod za zaščito pitne vode v Ljubljani
31. 5. 2026 ob 12:57
Lojze Hlede: Glasba, ki spominja na mlada leta
31. 5. 2026 ob 12:00
Temelji krščanskega politika
31. 5. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] V Sveti Trojici skriti človek
31. 5. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
»Ten minuts gor«
31. 5. 2026 ob 15:00
[Gledali smo] Od mita k veri
30. 5. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
JUN
01
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.