Tonin in Janša v sporu glede predloga imenovanja sodnikov. Prvi vidi reformo, drugi zacementiranost sodniške večine. Ideal politične nevtralnosti je pretiran, opozarja dr. Cerar.

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Na področju sodstva se poleg predlogov spremembe sodniške zakonodaje obeta še sprememba ustave. Po novem bi prišlo do prenosa pristojnosti za imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta z državnega zbora na predsednika republike, kar je sicer primerljivo z ostalimi evropskimi državami.

Aktualni slovenski sistem je ostalina jugoslovanskega skupščinskega sistema, pravijo v Novi Sloveniji, te spremembe pa bi izboljšale kakovost slovenskega pravosodnega sistema. Spremembam nasprotuje Slovensko sodniško društvo, ki je dobilo zaveznika, predsednika SDS Janeza Janšo. O spremembah smo se pogovarjali z vodjo poslanske skupine NSi Janezom Ciglerjem Kraljem ter pravnima strokovnjakoma prof. dr. Rajkom Pirnatom in prof. dr. Mirom Cerarjem.

Rušenje socialistične ostaline ali "zacementiranje sodniške večine v sodnem svetu"?

Obeta se sprememba ustave na področju sodstva. Po novem bi primerljivo z ostalimi evropskimi državami prišlo do prenosa pristojnosti za imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta z državnega zbora (kar smo imeli sedaj, pa tudi že za časa nekdanje Jugoslavije) na predsednika, oziroma sedaj predsednico republike. Po mnenju predlagateljev bi s tem depolitizirali imenovanje sodnikov.

Ker pa je za spremembo ustave potrebna absolutna dvotretjinska večina, oziroma 60 glasov, so potrebni tudi glasovi Nove Slovenije. V tej stranki tako spremembe pogojujejo z lastnim predlogom tudi spremembe sestave samega sodnega sveta. Koalicija sprva temu ni bila naklonjena, a so si sedaj premislili in podpirajo tudi predlog Nove Slovenije.

Po novem bi sodni svet namesto dosedanjih 11 imel 15 članov. To pa ni edina sprememba. Do sedaj je bilo v sodnem svetu (ki je sicer organ, ki ne spada v nobeno izmed vej oblasti) 5 članov iz vrst univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, ki so jih izvolili v državnem zboru na predlog predsednika republike, 6 članov pa so iz lastnih vrst izvolili sodniki.

Po novem pa bi 7 članov izvolili poslanci državnega zbora z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev (pri čemer bi enako šlo za univerzitetne profesorje, odvetnike in druge pravne strokovnjake), 8 pa bi jih izvolili sodniki. Tudi v tem primeru bi tako sodniki ohranili večino. Izvoljeni člani bi imeli 6-letni mandat, po tem obdobju pa ne bi mogli biti ponovljeno izvoljeni.

V Slovenskem sodniškem društvu pa se navkljub ohranjeni večini s potencialno novo sestavo sodnega sveta ne strinjajo. Menijo, da bi predlagateljice sedmih članov še vedno bile politične stranke, kar bi po njihovem mnenju povzročilo nepopravljive posledice in politizacijo slovenskega sodstva. V Sodnem svetu bi tako »sedeli strankarski ljudje, ki bodo lojalni svojim voditeljem« in ne bodo glasovali strokovno, kot je za N1 povedal podpredsednik Slovenskega sodniškega društva Andrej Ekart.

Pri tem pa so sodniki dobili nepričakovanega zaveznika, in sicer Janeza Janšo. Kot se je nedavno razpisal na X-u, bi s tem ustava »zacementirala sodniško večino v sodnem svetu«, pri tem pa bi po Janševih besedah Nova Slovenija levici zagotovila dvotretjinsko večino pri spreminjanju slovenske ustave.

Ob tem pa Janši ni ostal dolžan predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, ki je prav tako na družbenem omrežju X zapisal, da obstoječ sistem ni učinkovit in da je za izboljšanje slovenskega pravosodja nujna temeljita prenova sodnega sveta. Ob tem, da predlogu NSi nasprotuje Sodniško društvo, pa je po besedah Tonina videti, da sodna elita razume, da jim njihovi predlogi lahko vzamejo sodniški monopol. Spremembe bi tudi prekinile dediščino nekdanjega skupščinskega sistema in ostankov socializma, kjer je dosedanja ureditev bila logična, v aktualnem parlamentarnem sistemu pa je povsem nelogična. 

Je pa ta tematika še ena izmed točk, kjer se razhajata SDS in Anže Logar, saj so stališča slednjega, po sedanjih glasovanjih sodeč, bližje NSi-ju kot lastni stranki. To je tudi najbrž eden od razlogov za nezadovoljstvo Izvršilnega odbora SDS nad Logarjem, izraženega v izjavi za javnost, o kateri smo pisali v prispevku V SDS obžalujejo, da Logar vzpostavlja novo stranko

Cigler Kralj: Potrebna je prevetritev Sodnega sveta

V Novi Sloveniji zagovarjajo soglasno načelo, kar pomeni, da je za vseh 7 članov sodnega sveta, ki jih imenuje državni zbor, potrebno politično soglasje vsaj dveh tretjin poslancev. Nova Slovenija lahko po besedah Cigler Kralja vnaprej napove, da bo uporabljala »soglasno« načelo, kar pomeni, da bodo zagotavljali glasove samo za tiste kandidate, s katerimi se bodo strinjali.

Približujemo se evropskemu idealu, a je ideja depolitizacije nekoliko utopična

Pogovarjali smo se s prof. dr. Rajkom Pirnatom z ljubljanske Pravne fakultete. Povedal nam je, da gotovo podpira vse načine imenovanja, ki so manj odvisni od muhavosti dnevne politike. Po zgledu ostalih evropskih držav je to seveda tudi imenovanje s strani predsednika republike. Pri teh spremembah pa je bistveno, da ne bodo kakorkoli vplivale na sodni svet.

Svoje mnenje o spremembah ustave je za naš medij predstavil še en profesor z ljubljanske Pravne fakultete, dr. Miro Cerar. Izpostavil je, da bo predlagatelj sodnikov še vedno sodni svet, njegov predlog pa bo imel tudi večjo težo. Predsednik republike bo postal le neke vrste potrditveni organ.

Večinoma res lahko pričakujemo, da bo predsednik sledil predlogom sodnega sveta. A to ni vedno nujno, opozarja Cerar. Podoben način potrjevanja obstaja tudi pri veleposlanikih. Kot se lahko spomnimo, se je že zgodilo, da predsednik republike (denimo Danilo Türk za časa Janševe vlade v letih 2012-2013) ni hotel imenovati predlaganih veleposlanikov. V proces imenovanja bi lahko predsednik republike tudi posegel s svojo voljo oziroma jih, kot že rečeno, v skrajnem primeru celo zavrnil.

Po drugi strani pa je res, da je naša ureditev v Evropi izjema. Poznali sta jo le še 2 državi, med drugim Severna Makedonija, pa še tam so tako ureditev kasneje opustili, tako da Slovenija na področju imenovanja sodnikov v Evropi ostaja unikum. Taka ureditev, kot smo jo imeli do sedaj, je načeloma kritizirana, češ da omogoča pretirano politizacijo, saj sodnike potrjuje izrazito političen organ, se pravi državni zbor.

V praksi je do sedaj, opozarja Cerar, državni zbor sledil predlogom sodnega sveta. Ta bo svojo predlagateljsko vlogo po novem predlogu ohranil. Dobro je, da so sodniki izbrani s strani pravne stroke, po strokovnih merilih. Je pa po drugi strani res, da mora biti sodni svet sestavljen pluralno, se pravi, da imajo v njem pomembno težo tudi drugi pravni strokovnjaki, ne le sodniki, pa tudi vrednostno pluralno.

Težavi s tem predlogom spremembe ustave sta tudi, da je dvotretjinsko večino za imenovanje članov sodnega sveta včasih težko dobiti, pa tudi, da ni nujno, da v novem sodnem svetu politično vrednotenje ne bi imelo pomembne vloge, je za naš medij povedal Cerar. Tudi sodniki in člani sodnega sveta imajo namreč svoje politične nazore. Ideal politične nevtralnosti je tako pretiran, opozarja Cerar. Novi predlog sicer je pot v manjšo politizacijo, a je povsem gotovo ne bo mogel preprečiti.

V primerljivih državah so člani sodnega sveta lahko tudi politiki, npr. ministri za pravosodje, je dodal Cerar. Vse to pa ne pomeni, da predlogu nasprotuje. Po njegovem ta sprememba politizacije ne bo povsem preprečila, vendar bi se s tem predlogom res bolj približali evropskemu idealu.

Oglejte si Vročo temo o spremembah glede imenovanja sodnikov. Gosta dr. Janez Pogorelec in Jan Zobec:

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike