To so spremembe, ki se obetajo schengenskemu območju, da bo lahko preživelo

POSLUŠAJ ČLANEK
Najprej migrantska kriza, nato pa še teroristični napadi in epidemija covida 19 – schengensko območje se je v zadnjih letih znašlo na preizkušnji in obstaja nevarnost, da »kronski dragulj« Evropske unije ne bo več deloval, zato so potrebne spremembe.

Konkretne predloge sprememb je včeraj predstavila Evropska komisija, reforma schengenskega sistema pa je uvrščena med prioritete francoskega predsedovanja Svetu Evropske unije, ki se začenja v januarju.

Osrednja ideja reforme je boljši nadzor zunanjih meja, prost pretok na notranjih mejah, učinkovitejši mehanizmi za obvladovanje kriz ter uporaba alternativnih orodij za obvladovanje lokalnih problemov – zapiranje notranjih meja pa bi ostal resnično zadnji izhod v sili.

»Naša odgovornost je, da okrepimo upravljanje s schengnom in zagotovimo, da bodo države članice opremljene za zagotavljanje hitrih, koordiniranih in evropskih odgovorov na krizne situacije, vključno s primeri, ko gre za instrumentalizacijo migrantov. Danes predstavljeni predlogi bodo okrepili naš 'kronski dragulj', tako značilen za naš evropski način življenja,« je ob predstavitvi v torek povedal podporedsednik Evropske komisije in komisar za promocijo evropskega načina življenja Margaritis Schinas.

Pomen schengenskega sistema za evropske družbe in gospodarstva je poudarila komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki zagotavlja, da bodo po novem predlogu nadzori notranjih meja uvedeni zgolj kot zadnji izhod v sili in to za omejeno obdobje.

Notranje meje alternativne rešitve najprej, nadzor le v skrajni sili


Čeprav že danes velja, da lahko država članica na notranjih mejah vzpostavi nadzor za obdobje največ dveh let, imamo na nekaterih notranjih mejah nadzor že 6 let. Po novem naj bi bil proces vpeljevanja nadzora na notranjih mejah bolj strukturiran. Poleg že zdaj zahtevane ocene posledic za prost pretok ljudi bodo morale države pripraviti tudi oceno vpliva na obmejna območja ter oceno, ali niso za doseganje cilja ustreznejši drugi ukrepi.

Med te ukrepe spadajo intenzivnejši pregledi policije v obmejnem območju (vendar ne na meji), intenzivno sodelovanje policij sosednjih držav in postopki za odpravo prepovedanih prehodov znotraj schengenskega območja, kot so mešane mejne patrulje in dogovori o vračanju nezakonitih prebežnikov.

Pred morebitnim podaljšanjem nadzora notranjih meja na več kot 18 mesecev bo morala država pridobiti soglasje Evropske komisije. V tem primeru mora vzpostaviti učinkovito obravnavo obmejnega prebivalstva, posebej čezmejnih delavcev, za katere je treba zagotoviti učinkovito obravnavo in prioritetne pasove.



Temno modro: države, ki so znotraj schengna; svetlo modro: države, ki niso znotraj schengna, so pa del EU. Foto: depositphotos.com
Temno modro: države, ki so znotraj schengna; svetlo modro: države, ki niso znotraj schengna, so pa del EU. Foto: depositphotos.com


Znotraj schengenskega območja živi 420 milijonov prebivalcev. 1,7 milijona izmed njih živi v eni, dela pa v drugi državi območja. Dnevno se zgodi 3,5 milijona prehodov notranjih meja. Schengensko območje poleg držav Evropske unije sestavljajo še Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica, Monako, San Marino in Vatikan.

Romunija, Bolgarija, Irska, Ciper in zaenkrat tudi Hrvaška še niso del schengenskega območja, čeprav so del Evropske unije.



Spremembe predvidevajo tudi koordinacijski mehanizem v primeru zdravstvenih groženj ter hitro sprejemanje zavezujočih začasnih potovalnih omejitev, ki jih lahko z večino sprejme Svet ministrov EU. Ukrepi morajo biti izvedeni enako za vse ter morajo vključevati ukrepe za omejevanje negativnih učinkov zaprtja meja.

Na zunanjih mejah več nadzora in učinkovitejše obvladovanje migracij


Še učinkovitejše, tudi z uporabo sodobnih sredstev in orodij za nadzor meje, pa naj bi potekal nadzor zunanjih meja. Dogovor predvideva tudi ukrepe zoper instrumentalizacijo migrantov, kakršno trenutno vidimo na poljsko-beloruski meji.

Ti vključujejo dodatno povečan nadzor zunanjih meja ter po potrebi zmanjšanje števila mejnih prehodov, možnost podaljšanja registracij za migrante na 4 tedne, obravnavo prošenj za azil neposredno na meji, razen če gre za zdravstveno nujna stanja, vzpostavljen mehanizem vračanja ter zagotovitev dostopa do azila in sodelovanja nevladnih humanitarnih organizacij.

Nedavno sprejeti Pakt o migracijah in azilu predvideva tudi, da se bo evropski podporni azilni urad preoblikoval v agencijo z vsemi pristojnostmi, ki bo zagotavljala okrepljeno operativno in tehnično pomoč državam članicam, enotnejšo obravnavo prošenj za azil in izboljšanje delovanja evropskega azilnega sistema.

ETIAS Evropska ESTA že prihodnje leto


Z novim letom bo začel delovati še en sistem, namenjen zagotavljanju večje varnosti in pregleda na mejah. Evropski potovalno informacijski in avtorizacijski sistem - ETIAS bo elektronski sistem, podoben sistemu ESTA, ki ga že poznajo v ZDA. Državljani držav, ki za vstop v EU ne potrebujejo vize, bodo po novem morali pridobiti ETIAS potrdilo za vstop na območje Evropske unije za obdobje do 90 dni v turistične, potovalne, zdravstvene oz. poslovne namene.

Na ta način želi Evropska unija zagotoviti podrobnejši nadzor nad ljudmi, ki vstopajo v unijo, ter preveriti ozadja potnikov, še preden se ti sploh znajdejo na meji. Sam proces naj bi bil enostaven, vzel naj ne bi več kot nekaj minut, za potrdilo pa bo treba predvidoma plačati 7 evrov.

ETIAS bodo morali pridobiti tudi državljani EU, ki niso del schengna, torej Irci, Romuni, Bolgari in Ciprčani. Sistem naj bi v polnosti zaživel do konca leta 2022.

Hrvaška kmalu del schengna, kdaj točno, še ni znano


Glede Hrvaške zaenkrat še ni znano, na kateri strani se bo znašla. Notranji ministri so v tem tednu potrdili, da je pripravljena na vstop v schengensko območje, vendar pa datum vstopa zaenkrat še vedno ni znan, predvidoma naj bi se to zgodilo prihodnje leto, lahko pa bi se postopek končal šele okrog leta 2024.

Hrvaška si že več let prizadeva za vstop v schengen. Nekaj časa jo je zaradi mejnega spora blokirala Slovenija, v zadnjem času pa so se pojavili očitki, da nasilno ravna z migranti na hrvaško-bosanski meji. Slednja je bila nedavno še precej propustna za migrante, vendar Hrvaška vlaga veliko naporov v obvladovanje meje, da bi lahko vstopila v schengen, kar bo koristilo tudi turizmu, saj se bodo s tem znebili čakanja na mejah. Slovenija bi s tem postala država brez zunanje schengenske meje.

V prihodnosti tudi skupna obmejna policija na zunanjih mejah?


Dolgoročnejši cilji za razvoj schengna predvidevajo tudi skupno obalno stražo in obmejno policijo, digitalizacijo viznega sistema, večjo uporabo tehnologije pri nadzoru meja in širjenje schengenskega prostora, da bi njegove prednosti lahko uživali tudi prebivalci držav, ki še niso del sistema.

Prenova schengenskega sistema je sicer ena ključnih nalog predsedovanja Francije. Predsednik Emmanuel Macron je napovedal konkretne spremembe, predvsem pri zagotavljanju resne policijske enote na mejah ter povečane integracije in pravil na notranjih mejah.



Kot v posmeh včeraj predstavljenemu predlogu pa je Italija danes zaostrila pogoje za vstop v državo, s čimer je prekršila enoten sistem prehajanja mej in po mnenju Evropske komisije tudi omajala zaupanje v cepljenje. Tudi cepljeni morajo ob prehodu meje pokazati negativen test, necepljeni pa morajo v 5-dnevno karanteno. Evropska komisije je potezo Italije že kritizirala, podrobneje jo bo obravnavala v četrtek.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30