To je 6 tehtnih razlogov, zakaj Golob potrebuje "svobodno" RTV Slovenija

Foto: Jernej Prelac

Minuli teden je vlada Roberta Goloba obeležila leto dni delovanja in svoje "dosežke" predstavila na novinarski konferenci, na kateri je bilo že na začetku mogoče slišati predvsem klišeje o vrnitvi v normalnost, k odprti družbi za vse in strpnemu dialogu ter vladanju s civilno družbo.

Ob odsotnosti pompozno napovedanih reform, ki jih po mnenju nekaterih poznavalcev sploh nikoli ne bo, je strašenje pred prejšnjo vlado, tudi leto dni po umiku Janeza Janše v opozicijo, sredstvo, s katerim poskušajo Golob in druščina zamaskirati lastno nesposobnost.

Podrobnega opazovalca pa vendarle spreleti srh, kako sovpadajo dogodki zadnjih dni na Ustavnem sodišču s "tiskovko vlade". Ter s političnimi pritiski na ustavne sodnike, naj vendarle odločijo, da je z novelo zakona o RTV vse v najlepšem redu, sicer bodo šli "v remont" sami preko državnega zbora in mimo ustave. Pod hudimi pritiski so odpravili zadržanje novele, kar je de facto pomenilo njeno vsebinsko uveljavitev, čeprav je v obrazložitvi odločitve sodišče zapisalo, da v tej sestavi sploh ni sposobno vsebinsko odločiti in se je na nek način samorazpustilo.

A je s svojo odločitvijo Ustavno sodišče tik pred zdajci Robertu Golobu omogočilo, da se je ob prvi obletnici vladanja vendarle lahko pohvalil vsaj z eno stvarjo, s katero je svoj nastop pred žarometi tudi začel: »Ta vlada se je najprej lotila osvobajanja medijev.« Zdi se kot opozorilo novinarjem javne hiše, da zdaj, ko jih je osvobodil Uroša Urbanije in druščine, pričakuje, da bodo tudi svobodno poročali. Kar pomeni, da naj Svobode ne rušijo s kritikami, ki si jih, glede na vse prelomljene obljube in zamaknjene časovnice, vsekakor zasluži. Ker je alternativa tej politiki, ki se oglašuje kot "svoboda", vrnitev Janševega "mračnjaštva."

Kolaps v zdravstvu


A pojdimo po vrsti. Največ si je javnost obetala v zdravstvu, kjer napredka ni naredila nobena vlada v zadnjih dveh desetletjih. Žal se vsi strokovnjaki strinjajo, da se je situacija v 12 mesecih drastično poslabšala, čakalne vrste so še daljše, čeprav so Socialni demokrati famozno pred volitvami obljubljali, da bodo ljudje do specialista prišli v 30 dneh (iz česar se zdaj norčujejo zlasti v opozicijski SDS). Kljub 100 milijonom evrov dodatnega davkoplačevalskega denarja, ki so ga namenili za ta sektor, se je v tem času zgodil kolaps z odhodom družinskih zdravnikov, kopičijo se bizarni incidenti v zdravstvenih ustanovah, od menjave identitet pacientov do smrti iz malomarnosti zaradi prepozne zdravniške obravnave, vse kot posledica kadrovskih in prostorskih stisk ter vsesplošnega kaosa.

Zdi se, da je bila vlada še najbolj učinkovita pri menjavah v Svetu zavodov, kamor zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, mimo volje stroke, nastavlja zveste kadre.

Vlada je pompozno napovedala tudi stresni test v zdravstvu, ki naj bi trajal 18 mesecev. Čeprav imajo še pol leta časa, Golobi v 12 mesecih z javnostjo še niso jasno skomunicirali, kaj sploh počnejo in kakšne so dosedanje ugotovitve. Postalo je jasno le, da kljub glasnim pozivom k ukinitvi t. i. "zdravnikov dvoživk" dela pri zasebnikih popoldne ne bodo prepovedali, saj bi to pomenilo totalni kolaps na področju storitev. Smo pa na poti k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s čimer bo eno od svojih ideoloških programskih točk izpolnila stranka Levica.

Prehranska draginja


Hrana v Sloveniji je med najdražjimi v Evropi. Primerjava cen hrane v veleblagovnicah je pokazala, da je ceneje kupovati celo v sosednji Italiji, ob nakupu košarice najosnovnejših živil je po podatkih Financ račun pri nas lahko tudi do osem evrov na dan dražji. Golobovi bi to zdaj reševali na način, da bi spremljali cene trgovcev, kar sicer počnejo brez učinka že pol leta, a te dni na glas spet govorijo o morebitni omejitvi marž in uvedbi cenovne kapice po vzoru Orbanove Madžarske. Tam je sicer to vodilo v popoln fiasko; police z izdelki z omejeno ceno so se popolnoma izpraznile, dobavitelji so ustavili dobavo, cene alternativnih izdelkov pa so poskočile v nebo.

Imamo eno najvišjih stopenj inflacije v Evropi, zato je, kljub Meščevemu hvaljenju na tiskovni konferenci, da so dvignili minimalno plačo za 100 evrov in da je stopnja brezposelnosti najnižja v zgodovini, po ocenah Fiskalnega sveta realnost drugačna; v žepu nam v primerjavi z lanskim majem zaradi enormne inflacije ostane približno deset do dvajset evrov manj. Tudi davčno okolje za gospodarstvenike in mala podjetja je ob odpravi davčne reforme prejšnje vlade in umiku idej o novi, ki jih je zaradi konfuznosti javnost raztrgala, zaostreno.
Svoboda Roberta Goloba je v celofan zavita, dodelana verzija tistega, kar levi aktivisti imenujejo “janšizem”.

Kje je 30.000 novih stanovanj


Nova javna stanovanja se še ne gradijo, čeprav bi prvih obljubljenih 3000 že moralo biti zgrajenih, saj bo najprej potrebno zagotoviti sistemski vir financiranja, priznavajo na novem Ministrstvu za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac. Stanovanja, ki se že gradijo, pa so posledica izvedbe načrta stanovanjske sheme prejšnje vlade. Vlada je zamaknila tudi začetek izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi v leto 2026, in ker potrebuje 770 milijonov evrov letno, je napovedala nove dajatve in obremenitve plač, s čimer se delodajalci nikakor ne strinjajo, zato je vprašanje, kdaj bo zakon sploh zaživel.

Dolgo napovedane reforme plač v javnem sektorju še ni na vidiku, premier Robert Golob pa je s soliranjem, ko je javno napovedal dodatek za sodnike, dvignil na noge številne družbene skupine, od šolnikov do gasilcev, delavcev v zdravstveni negi in spet, ker dodatka niso dobili, sodnikov. Najbolj pa je Golobova vlada razkurila kmete, ki jih omejuje zaostrovanje pogojev za kmetovanje na območju Nature 2000.

Kmetijska ministrica Irena Šinko se ves čas izgovarja na Evropsko komisijo, ki da zahteva uvedbo obveznih ukrepov na območjih, ki so pod Naturo, saj ogrožene živalske in rastlinske vrste izginjajo, a iz odgovora evropskega komisarja za okolje, oceane in ribištvo Virginijusa Sinkevičiusa evropskemu poslancu Francu Bogoviču izhaja, da so predstavniki ministrstev za kmetijstvo in naravne vire lagali, saj je v odgovoru jasno zapisano naslednje: da s strani EK niso zahtevali sprememb njivskih površin v steljnike in da je obnova travnikov sicer obveza države, vendar se morajo predstavniki države odločiti, kje in na kakšen način bodo realizirali to obvezo.

Po zadnjih razkritjih bodo morali na vladi tukaj stopiti nazaj, če bodo želeli, da kmetje ostanejo za pogajalsko mizo.

Bizarni zakoni civilne družbe


Zloglasni zakon o zaščiti živali, ki je kmete pred tedni pognal na ulice s traktorji, je lep dokaz, kaj v praksi pomeni Golobovo vladanje s civilno družbo; predlogi zakonov, ki jih pišejo vegani in ljubitelji hišnih ljubljenčkov v navezi z novimi damami slovenske politike (Meira Hot, Urška Klakočar Zupančič, Tina Gaber), so neusklajeni s stroko, in kot so v javnem pismu opozorili veterinarji, v posmeh večletnemu (celo doktorskemu) študiju in pomenijo popolno degradacijo poklica oz. pridobljenih kompetenc.

V Svobodi je pač tako, da bodo lahko nevladniki opravili 40-urni tečaj in solili pamet kmetom, kako naj ravnajo s svojimi živalmi, in celo zahtevali ponovni inšpekcijski pregled, če s prvim rezultatom inšpekcije po svoji prijavi ne bodo zadovoljni. Ob tem ne pretiravamo, to res predvideva zakon, ki mu je vlada na svoji seji na veliko začudenje stroke dala soglasje. Kako je to "požrla" kmetijska ministrica Irena Šinko, ni jasno.

Kadrovanje v policiji


Zanimivo je, da je ravno vrnitev k stroki in konec političnega kadrovanja pred letom dni tako vehementno napovedal Robert Golob. Potem pa je sledila brutalna eksekucija notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki so jo še tedne prej zagrizeno branili ob interpelaciji, jo ob prestanem glasovanju tudi objemali, potem pa ji takoj obrnili hrbet (Tanja Fajon in Dominika Švarc Pipan je niti v obraz nista upali pogledati, ko je ob odstopu odhajala iz DZ). Le nekaj tednov kasneje je padla na Golobovo zahtevo, ker ni dovolj ubogljivo očistila policije kadrov SDS, za katere je Bobnarjeva menila, da so strokovni in da se tega ne dela.

V.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je po javnem pismu, v katerem je opozoril na politične pritiske, prav tako moral oditi, naslednik Senad Jusić pa je na svoj položaj prišel brez vseh ustreznih kompetenc, na kar so sramežljivo vendarle opozorili tudi nekateri osrednji mediji, ki bi v času "Janševe diktature" verjetno skakali do stropa in ob tem obvestili še vse ustrezne evropske institucije o državnem udaru v policiji.

Ruparjevi upokojenci


Zaključimo z najranljivejšo skupino, ki jo je minister za delo Luka Mesec povsem razočaral; izredna uskladitev pokojnin je prinesla pičlih slabih deset evrov več, ob energetski in prehrambeni krizi pa upokojence pahnila na rob preživetja. Njihov strah in slabo voljo je izkoristil Pavle Rupar, jih zbral na protivladnih protestih, ki so na Trgu Republike nekajkrat generirali tudi po več deset tisoč ljudi.

A če se je s peščico Jenullovih kolesarskih pacientov, ki so prišli pred DZ uprizarjat šov, da jim ja kdo ne bi očital, da niso konsistentni in da kolesarijo samo pod Janšo, Golob pogovarjal, je dialog upokojencem odrekel. Češ da se Rupar ne pogovarja spoštljivo. Vse to iz ust človeka, ki je lani pred volitvami desno volilno telo označil za fašistično in ga naganjal iz države. Čoveka, ki ne prenese kritike in celo z intervjujev z novinarji sebi naklonjenih medijev odhaja predčasno zaradi kakšnega neprijetnega vprašanja o Tini Gaber.

Ob odsotnosti vsebinskih rešitev se Golobova vlada zateka k obračunavanju z "janšizmom", na krilih katerega je tudi prišla na oblast. S pomočjo Levice odpira kulturni boj in ideološke teme ter z agresivno retoriko izključuje drugače misleče, na kar v zadnjem intervjuju za Domovino opozarja tudi Borut Pahor. Ukinila je muzej osamosvojitve in dan spomina na žrtve komunizma. Ogroža tudi nacionalno varnost: na meji s Hrvaško piarovsko podira ograjo in povzroča povečan dotok ilegalnih migrantov. Široko odpira pot vdoru LGBT ideologije v šole.

Ko pa tema pogovora nanese na resna vsebinska vprašanja, v zadnjem času predvsem obljublja, da ničesar več ne bo obljubljala. V ozadju te Svobode potekajo edine prave aktivnosti ozkega kroga zaupnikov v premierjevem kabinetu: s pomočjo Golobovih osebnih prijateljev se izvaja repogramiranje vodstvenih struktur državnih elektropodjetij in priprava terena za popolno privatizacijo.

Sicer pa je Svoboda Roberta Goloba v celofan zavita, dodelana verzija tistega, kar levi aktivisti imenujejo “janšizem”. In z leporečenjem in pocukranim nasmeškom na obrazu prodana javnosti.

Da bo ta prodaja učinkovita in uspešna, Robert Golob potrebuje svobodno RTV Slovenija. Svobodno na način, kot je nenazadnje sam povedal:

 

Renato Brudar

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike