The Economist Danilu Türku ne pripisuje resnih možnosti za mesto generalnega sekretarja OZN
The Economist se je razpisal o volitvah za generalnega sekretarja OZN. Zanimivo je, da v ospredje postavlja predvsem kandidatki iz Bolgarije, medtem ko je slovenski kandidat dr. Danilo Türk po njihovem mnenju popoln outsider.
Doma je nekoliko drugače. Slovenska vlada Türkovo kandidaturo predstavljala kot eno boljših naložb slovenskega denarja in diplomatskih prizadevanj, resne možnosti za to ugledno funkcijo pa mu pripisujejo tudi osrednji mediji.
Z diskrepanco med tujo in domačo zaznavo Türkove kandidature se ukvarjamo v komentarju uredništva.
The Economist izpostavlja predvsem bolgarsko "sladko" dilemo, katero izmed močnih kandidatk za najvišjo funkcijo v OZN naj predlagajo. Pretendentki sta Irina Bokova, ki trenutno vodi UNESCO, ter Kristalina Georgieva, evropska komisarka za proračun. Georgieva naj bi bila tudi želena izbira sedanjega generalnega sekretarja Ban Ki Moona.
Bolgarski premier Boyko Borisov je tako v precej kočljivem položaju. Naklonjen naj bi bil Georgievi, a obenem bi jo še naprej imel za zaveznico v Bruslju. Bokova pa je bližje bolgarski opoziciji, a ji prednost daje tudi majhna stranka v vladajoči koaliciji. Pred kakšnim tednom je njihov voditelj zagrozil z izstopom iz koalicije, če Borisov ne bo podprl Bokove.
Bokova je nekoč uživala ameriško podporo, a si je z lobiranjem v Washingtonu za sprejem Palestine v OZN, naredila medvednjo uslugo. Tako je postala najbolj zaželjena kandidatka za Rusijo. Mnenje obeh velesil je namreč pri glasovanju za generalnega sekretarja zelo pomembno.
Če bi se zgodilo kaj nepričakovanega in bi obe bolgarski kandidatki izpadli iz igre, so tu še drugi kandiati. The Economist tako za resno kandidatko navaja sedaj že nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić. Ona naj bi si to mesto zelo želela, a ima problem, ker je nova hrvaška vlada najbrž pri tej ambiciji ne bo podprla.
Tako imata v primeru bolgarskega neuspeha še najboljše možnosti nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić in slovaški zunanji minister Miroslav Lajcak.
Kot outsiderje navajajo črnogorskega zunanjega ministra Igorja Lukšića, nekdanjega zunanjega ministra Makedonije Srgjana Kerima, ter našega bivšega predsednika Danila Türka. O njem so zapisali, da njegova kandidatura ni vzbudila kakšnega velikega interesa.
[su_note]Na to temo je dnevni komentar za Domovina.je "Danilo Türk, kandidat brez človeške veličine" napisal Matej Hrastar.[/su_note]
Doma je nekoliko drugače. Slovenska vlada Türkovo kandidaturo predstavljala kot eno boljših naložb slovenskega denarja in diplomatskih prizadevanj, resne možnosti za to ugledno funkcijo pa mu pripisujejo tudi osrednji mediji.
Z diskrepanco med tujo in domačo zaznavo Türkove kandidature se ukvarjamo v komentarju uredništva.
Bolgarske favoritke
The Economist izpostavlja predvsem bolgarsko "sladko" dilemo, katero izmed močnih kandidatk za najvišjo funkcijo v OZN naj predlagajo. Pretendentki sta Irina Bokova, ki trenutno vodi UNESCO, ter Kristalina Georgieva, evropska komisarka za proračun. Georgieva naj bi bila tudi želena izbira sedanjega generalnega sekretarja Ban Ki Moona.
Bolgarski premier Boyko Borisov je tako v precej kočljivem položaju. Naklonjen naj bi bil Georgievi, a obenem bi jo še naprej imel za zaveznico v Bruslju. Bokova pa je bližje bolgarski opoziciji, a ji prednost daje tudi majhna stranka v vladajoči koaliciji. Pred kakšnim tednom je njihov voditelj zagrozil z izstopom iz koalicije, če Borisov ne bo podprl Bokove.
Bokova je nekoč uživala ameriško podporo, a si je z lobiranjem v Washingtonu za sprejem Palestine v OZN, naredila medvednjo uslugo. Tako je postala najbolj zaželjena kandidatka za Rusijo. Mnenje obeh velesil je namreč pri glasovanju za generalnega sekretarja zelo pomembno.
Kdo čaka v vrsti, če Bolgarkam ne uspe?
Če bi se zgodilo kaj nepričakovanega in bi obe bolgarski kandidatki izpadli iz igre, so tu še drugi kandiati. The Economist tako za resno kandidatko navaja sedaj že nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić. Ona naj bi si to mesto zelo želela, a ima problem, ker je nova hrvaška vlada najbrž pri tej ambiciji ne bo podprla.
Tako imata v primeru bolgarskega neuspeha še najboljše možnosti nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić in slovaški zunanji minister Miroslav Lajcak.
Kot outsiderje navajajo črnogorskega zunanjega ministra Igorja Lukšića, nekdanjega zunanjega ministra Makedonije Srgjana Kerima, ter našega bivšega predsednika Danila Türka. O njem so zapisali, da njegova kandidatura ni vzbudila kakšnega velikega interesa.
[su_note]Na to temo je dnevni komentar za Domovina.je "Danilo Türk, kandidat brez človeške veličine" napisal Matej Hrastar.[/su_note]
Zadnje objave
Grčija zaključuje eno najtežjih gospodarskih poglavij
20. 7. 2026 ob 13:13
Predsodki o velikih družinah
20. 7. 2026 ob 12:00
Vzpon Islamske države (2. DEL): Abu Musab al Zarkavi – iz ene skrajnosti v drugo
20. 7. 2026 ob 9:00
Kritika in izključevanje
20. 7. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (1/10): Zgodba o sadovnjaku s kvadrovci in sto kubikih peska
19. 7. 2026 ob 19:00
Kalimera, Grčija
19. 7. 2026 ob 17:35
Županske volitve v Ljubljani – to bi naredili v Švici
19. 7. 2026 ob 16:00
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon Islamske države (2. DEL): Abu Musab al Zarkavi – iz ene skrajnosti v drugo
20. 7. 2026 ob 9:00
Kako smo zidali hiše (1/10): Zgodba o sadovnjaku s kvadrovci in sto kubikih peska
19. 7. 2026 ob 19:00
Kalimera, Grčija
19. 7. 2026 ob 17:35
Prihajajoči dogodki
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.