The Economist Danilu Türku ne pripisuje resnih možnosti za mesto generalnega sekretarja OZN
The Economist se je razpisal o volitvah za generalnega sekretarja OZN. Zanimivo je, da v ospredje postavlja predvsem kandidatki iz Bolgarije, medtem ko je slovenski kandidat dr. Danilo Türk po njihovem mnenju popoln outsider.
Doma je nekoliko drugače. Slovenska vlada Türkovo kandidaturo predstavljala kot eno boljših naložb slovenskega denarja in diplomatskih prizadevanj, resne možnosti za to ugledno funkcijo pa mu pripisujejo tudi osrednji mediji.
Z diskrepanco med tujo in domačo zaznavo Türkove kandidature se ukvarjamo v komentarju uredništva.
The Economist izpostavlja predvsem bolgarsko "sladko" dilemo, katero izmed močnih kandidatk za najvišjo funkcijo v OZN naj predlagajo. Pretendentki sta Irina Bokova, ki trenutno vodi UNESCO, ter Kristalina Georgieva, evropska komisarka za proračun. Georgieva naj bi bila tudi želena izbira sedanjega generalnega sekretarja Ban Ki Moona.
Bolgarski premier Boyko Borisov je tako v precej kočljivem položaju. Naklonjen naj bi bil Georgievi, a obenem bi jo še naprej imel za zaveznico v Bruslju. Bokova pa je bližje bolgarski opoziciji, a ji prednost daje tudi majhna stranka v vladajoči koaliciji. Pred kakšnim tednom je njihov voditelj zagrozil z izstopom iz koalicije, če Borisov ne bo podprl Bokove.
Bokova je nekoč uživala ameriško podporo, a si je z lobiranjem v Washingtonu za sprejem Palestine v OZN, naredila medvednjo uslugo. Tako je postala najbolj zaželjena kandidatka za Rusijo. Mnenje obeh velesil je namreč pri glasovanju za generalnega sekretarja zelo pomembno.
Če bi se zgodilo kaj nepričakovanega in bi obe bolgarski kandidatki izpadli iz igre, so tu še drugi kandiati. The Economist tako za resno kandidatko navaja sedaj že nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić. Ona naj bi si to mesto zelo želela, a ima problem, ker je nova hrvaška vlada najbrž pri tej ambiciji ne bo podprla.
Tako imata v primeru bolgarskega neuspeha še najboljše možnosti nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić in slovaški zunanji minister Miroslav Lajcak.
Kot outsiderje navajajo črnogorskega zunanjega ministra Igorja Lukšića, nekdanjega zunanjega ministra Makedonije Srgjana Kerima, ter našega bivšega predsednika Danila Türka. O njem so zapisali, da njegova kandidatura ni vzbudila kakšnega velikega interesa.
[su_note]Na to temo je dnevni komentar za Domovina.je "Danilo Türk, kandidat brez človeške veličine" napisal Matej Hrastar.[/su_note]
Doma je nekoliko drugače. Slovenska vlada Türkovo kandidaturo predstavljala kot eno boljših naložb slovenskega denarja in diplomatskih prizadevanj, resne možnosti za to ugledno funkcijo pa mu pripisujejo tudi osrednji mediji.
Z diskrepanco med tujo in domačo zaznavo Türkove kandidature se ukvarjamo v komentarju uredništva.
Bolgarske favoritke
The Economist izpostavlja predvsem bolgarsko "sladko" dilemo, katero izmed močnih kandidatk za najvišjo funkcijo v OZN naj predlagajo. Pretendentki sta Irina Bokova, ki trenutno vodi UNESCO, ter Kristalina Georgieva, evropska komisarka za proračun. Georgieva naj bi bila tudi želena izbira sedanjega generalnega sekretarja Ban Ki Moona.
Bolgarski premier Boyko Borisov je tako v precej kočljivem položaju. Naklonjen naj bi bil Georgievi, a obenem bi jo še naprej imel za zaveznico v Bruslju. Bokova pa je bližje bolgarski opoziciji, a ji prednost daje tudi majhna stranka v vladajoči koaliciji. Pred kakšnim tednom je njihov voditelj zagrozil z izstopom iz koalicije, če Borisov ne bo podprl Bokove.
Bokova je nekoč uživala ameriško podporo, a si je z lobiranjem v Washingtonu za sprejem Palestine v OZN, naredila medvednjo uslugo. Tako je postala najbolj zaželjena kandidatka za Rusijo. Mnenje obeh velesil je namreč pri glasovanju za generalnega sekretarja zelo pomembno.
Kdo čaka v vrsti, če Bolgarkam ne uspe?
Če bi se zgodilo kaj nepričakovanega in bi obe bolgarski kandidatki izpadli iz igre, so tu še drugi kandiati. The Economist tako za resno kandidatko navaja sedaj že nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić. Ona naj bi si to mesto zelo želela, a ima problem, ker je nova hrvaška vlada najbrž pri tej ambiciji ne bo podprla.
Tako imata v primeru bolgarskega neuspeha še najboljše možnosti nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić in slovaški zunanji minister Miroslav Lajcak.
Kot outsiderje navajajo črnogorskega zunanjega ministra Igorja Lukšića, nekdanjega zunanjega ministra Makedonije Srgjana Kerima, ter našega bivšega predsednika Danila Türka. O njem so zapisali, da njegova kandidatura ni vzbudila kakšnega velikega interesa.
[su_note]Na to temo je dnevni komentar za Domovina.je "Danilo Türk, kandidat brez človeške veličine" napisal Matej Hrastar.[/su_note]
Zadnje objave
Vlada Roberta Goloba je javne finance pripeljala čez rob
20. 4. 2026 ob 13:20
30. shod za zaščito pitne vode: danes ob 14.30 pred Ljubljanskim magistratom
20. 4. 2026 ob 10:34
Dušan Merc: Slovenska šola je zašla v slepo ulico
20. 4. 2026 ob 9:00
Hlinjenje: vljudna laž sodobne družbe
20. 4. 2026 ob 6:00
Med čakanjem na nadaljevanje vojne ali pogajanj se eksekucije v Iranu nadaljujejo
19. 4. 2026 ob 22:01
[Gledali smo] Najboljši film o Bernardki
19. 4. 2026 ob 19:00
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Ekskluzivno za naročnike
Dušan Merc: Slovenska šola je zašla v slepo ulico
20. 4. 2026 ob 9:00
Hlinjenje: vljudna laž sodobne družbe
20. 4. 2026 ob 6:00
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.