The Economist Danilu Türku ne pripisuje resnih možnosti za mesto generalnega sekretarja OZN
The Economist se je razpisal o volitvah za generalnega sekretarja OZN. Zanimivo je, da v ospredje postavlja predvsem kandidatki iz Bolgarije, medtem ko je slovenski kandidat dr. Danilo Türk po njihovem mnenju popoln outsider.
Doma je nekoliko drugače. Slovenska vlada Türkovo kandidaturo predstavljala kot eno boljših naložb slovenskega denarja in diplomatskih prizadevanj, resne možnosti za to ugledno funkcijo pa mu pripisujejo tudi osrednji mediji.
Z diskrepanco med tujo in domačo zaznavo Türkove kandidature se ukvarjamo v komentarju uredništva.
The Economist izpostavlja predvsem bolgarsko "sladko" dilemo, katero izmed močnih kandidatk za najvišjo funkcijo v OZN naj predlagajo. Pretendentki sta Irina Bokova, ki trenutno vodi UNESCO, ter Kristalina Georgieva, evropska komisarka za proračun. Georgieva naj bi bila tudi želena izbira sedanjega generalnega sekretarja Ban Ki Moona.
Bolgarski premier Boyko Borisov je tako v precej kočljivem položaju. Naklonjen naj bi bil Georgievi, a obenem bi jo še naprej imel za zaveznico v Bruslju. Bokova pa je bližje bolgarski opoziciji, a ji prednost daje tudi majhna stranka v vladajoči koaliciji. Pred kakšnim tednom je njihov voditelj zagrozil z izstopom iz koalicije, če Borisov ne bo podprl Bokove.
Bokova je nekoč uživala ameriško podporo, a si je z lobiranjem v Washingtonu za sprejem Palestine v OZN, naredila medvednjo uslugo. Tako je postala najbolj zaželjena kandidatka za Rusijo. Mnenje obeh velesil je namreč pri glasovanju za generalnega sekretarja zelo pomembno.
Če bi se zgodilo kaj nepričakovanega in bi obe bolgarski kandidatki izpadli iz igre, so tu še drugi kandiati. The Economist tako za resno kandidatko navaja sedaj že nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić. Ona naj bi si to mesto zelo želela, a ima problem, ker je nova hrvaška vlada najbrž pri tej ambiciji ne bo podprla.
Tako imata v primeru bolgarskega neuspeha še najboljše možnosti nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić in slovaški zunanji minister Miroslav Lajcak.
Kot outsiderje navajajo črnogorskega zunanjega ministra Igorja Lukšića, nekdanjega zunanjega ministra Makedonije Srgjana Kerima, ter našega bivšega predsednika Danila Türka. O njem so zapisali, da njegova kandidatura ni vzbudila kakšnega velikega interesa.
[su_note]Na to temo je dnevni komentar za Domovina.je "Danilo Türk, kandidat brez človeške veličine" napisal Matej Hrastar.[/su_note]
Doma je nekoliko drugače. Slovenska vlada Türkovo kandidaturo predstavljala kot eno boljših naložb slovenskega denarja in diplomatskih prizadevanj, resne možnosti za to ugledno funkcijo pa mu pripisujejo tudi osrednji mediji.
Z diskrepanco med tujo in domačo zaznavo Türkove kandidature se ukvarjamo v komentarju uredništva.
Bolgarske favoritke
The Economist izpostavlja predvsem bolgarsko "sladko" dilemo, katero izmed močnih kandidatk za najvišjo funkcijo v OZN naj predlagajo. Pretendentki sta Irina Bokova, ki trenutno vodi UNESCO, ter Kristalina Georgieva, evropska komisarka za proračun. Georgieva naj bi bila tudi želena izbira sedanjega generalnega sekretarja Ban Ki Moona.
Bolgarski premier Boyko Borisov je tako v precej kočljivem položaju. Naklonjen naj bi bil Georgievi, a obenem bi jo še naprej imel za zaveznico v Bruslju. Bokova pa je bližje bolgarski opoziciji, a ji prednost daje tudi majhna stranka v vladajoči koaliciji. Pred kakšnim tednom je njihov voditelj zagrozil z izstopom iz koalicije, če Borisov ne bo podprl Bokove.
Bokova je nekoč uživala ameriško podporo, a si je z lobiranjem v Washingtonu za sprejem Palestine v OZN, naredila medvednjo uslugo. Tako je postala najbolj zaželjena kandidatka za Rusijo. Mnenje obeh velesil je namreč pri glasovanju za generalnega sekretarja zelo pomembno.
Kdo čaka v vrsti, če Bolgarkam ne uspe?
Če bi se zgodilo kaj nepričakovanega in bi obe bolgarski kandidatki izpadli iz igre, so tu še drugi kandiati. The Economist tako za resno kandidatko navaja sedaj že nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić. Ona naj bi si to mesto zelo želela, a ima problem, ker je nova hrvaška vlada najbrž pri tej ambiciji ne bo podprla.
Tako imata v primeru bolgarskega neuspeha še najboljše možnosti nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić in slovaški zunanji minister Miroslav Lajcak.
Kot outsiderje navajajo črnogorskega zunanjega ministra Igorja Lukšića, nekdanjega zunanjega ministra Makedonije Srgjana Kerima, ter našega bivšega predsednika Danila Türka. O njem so zapisali, da njegova kandidatura ni vzbudila kakšnega velikega interesa.
[su_note]Na to temo je dnevni komentar za Domovina.je "Danilo Türk, kandidat brez človeške veličine" napisal Matej Hrastar.[/su_note]
Zadnje objave
V soboto, 6. junija, pri breznu pod Macesnovo gorico spomin na žrtve komunizma
5. 6. 2026 ob 12:00
Janša 4.0
5. 6. 2026 ob 9:50
Enostranski pogled na živinorejo škodi kmetijstvu
5. 6. 2026 ob 7:00
So TVS šteti dnevi?
5. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
JUN
07
33. pohod po Velikolaški kulturni poti
07:00 - 00:00
JUN
12
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.