Temne plati prehoda na električne avtomobile: ne bodo za revne ljudi ...
POSLUŠAJ ČLANEK
Avtomobilizem je na prehodu. Iz starega v novo obdobje. To velja tako za proizvajalce kot za kupce. Avtomobili na notranje zgorevanje so na poti v zgodovinske učbenike, prihajajo nove, električne, okolju prijaznejše alternative.
Pa nas res čaka novi krasni svet? In za nakup katerega avtomobila se odločiti v teh prehodnih časih?
EU je sprejela zakonodajo, ki predvideva prepoved prodaje vozil z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035. Prepoved je del evropskih ukrepov za omejitev okolju škodljivih izpustov. Te emisije želi EU do leta 2030 zmanjšali za 55 odstotkov (v primerjavi z izpusti leta 1990), do leta 2050 pa želi doseči podnebno nevtralnost. Ta predstavlja stanje, ko se količina toplogrednih plinov v ozračju preneha višati. Ambiciozni cilji, ki pa bodo imeli tudi mnoge nepredvidljive posledice za industrijo in potrošnike.
Načrti so že naleteli na prve ovire. Evropski komisar za notranje trge Thierry Breton je nedavno pozval k pregledu odločitve o prepovedi prodaje avtomobilov na notranje zgorevanje ter pozval avtomobilske proizvajalce, naj obdržijo proizvodnjo avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. V EU se namreč že bojijo, kakšen vpliv bo imela njihova prepoved teh motorjev po letu 2035, podobno pa opozarja tudi avtomobilska industrija. V EU je namreč trenutno v avtomobilski industriji zaposlenih 13 milijonov ljudi, popoln prehod na električno mobilnost pa naj bi ogrozil najmanj 600 tisoč delovnih mest.
Neprijetne posledice bodo lahko verjetno čutili tudi potrošniki. Šef BMW Oliver Zipse je tako prepričan, da EU s tem zakonom državljanom "zakonito odvzema avtomobile". Po njegovem mnenju bo prehod na električne avtomobile zelo hitro povzročil izginotje ponudbe poceni avtomobilov, kar bo za številne, ne samo tiste s socialnega dna, pomenilo, da si ne bodo mogli več privoščiti novega avtomobila. Električni avtomobili naj bi tako postali prevozno sredstvo bogatih, medtem ko se bodo morali revnejši zadovoljiti z javnim prevozom.
Izvršni direktor Renaulta, Luca de Mea, pa je dejal, da so se prejšnje projekcije strokovnjakov za električna vozila, ki so napovedovale znižanje cen električnih vozil in doseganje cen primerljivih s cenami avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, izkazale za napačne. "Ne vidim načina, da bi se cene električnih avtomobilov približale cenam klasičnih avtomobilov," je dejal de Meo. Razlog so drage baterije, saj surovine predstavljajo do 80 % stroškov izdelave baterije. Kot pravi šef Renaulta, je avtomobilska industrija pred osmimi leti predvidevala, da bo v petih letih cena za 1 kWh baterije padla na 100 evrov. Danes je že tri leta čez rok, a so cene še vedno višje. Krč v dobavi surovin, potrebnih za proizvodnjo baterij, in pomanjkanje polnilne infrastrukture sta trenutno največji oviri za množično uvedbo električnih vozil.
Poleg cene je pred nakupom električnega avtomobila potrebno upoštevati še nekaj stvari. Poročilo Allianz Global Corporate & Specialty (AGCS) navaja, da so stroški popravila električnih avtomobilov že precej višji kot pri običajnih avtomobilih, čeprav so lahko vozila zelo zaščitena. Na eni strani imajo manj sestavnih delov, a če je treba baterijo zamenjati, je avtomobil praktično brez vrednosti. Poleg tega je cena dela velika, saj na področju servisiranja električnih avtomobilov ni veliko konkurence.
Poleg vsega tega naj bi bila električna vozila med najmanj zanesljivimi trenutno na trgu, poroča CNBC. Težave z zanesljivostjo so bile pričakovane, saj je večina proizvajalcev električne modele razvila šele pred kratkim in tako ni imela časa zgladiti težav z zanesljivostjo. Prav tako so električna vozila pogosto testni poligon za mnoge nove tehnologije in funkcije, kar povečuje tveganje glede potencialnih problemov.
Po drugi strani pa so se glede zanesljivosti dobro odrezala hibridna vozila. Mnoga so namreč na trgu že dlje časa in proizvajalci so imeli čas rešiti mnoge probleme, na katere so naleteli.
Za katero vozilo se torej odločiti? Najbolj je to odvisno od nas samih, kot končnih uporabnikov z zahtevami, potrebami in pričakovanji.
Pa nas res čaka novi krasni svet? In za nakup katerega avtomobila se odločiti v teh prehodnih časih?
EU je sprejela zakonodajo, ki predvideva prepoved prodaje vozil z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035. Prepoved je del evropskih ukrepov za omejitev okolju škodljivih izpustov. Te emisije želi EU do leta 2030 zmanjšali za 55 odstotkov (v primerjavi z izpusti leta 1990), do leta 2050 pa želi doseči podnebno nevtralnost. Ta predstavlja stanje, ko se količina toplogrednih plinov v ozračju preneha višati. Ambiciozni cilji, ki pa bodo imeli tudi mnoge nepredvidljive posledice za industrijo in potrošnike.
Ovire na cesti v prihodnost
Načrti so že naleteli na prve ovire. Evropski komisar za notranje trge Thierry Breton je nedavno pozval k pregledu odločitve o prepovedi prodaje avtomobilov na notranje zgorevanje ter pozval avtomobilske proizvajalce, naj obdržijo proizvodnjo avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. V EU se namreč že bojijo, kakšen vpliv bo imela njihova prepoved teh motorjev po letu 2035, podobno pa opozarja tudi avtomobilska industrija. V EU je namreč trenutno v avtomobilski industriji zaposlenih 13 milijonov ljudi, popoln prehod na električno mobilnost pa naj bi ogrozil najmanj 600 tisoč delovnih mest.
Neprijetne posledice bodo lahko verjetno čutili tudi potrošniki. Šef BMW Oliver Zipse je tako prepričan, da EU s tem zakonom državljanom "zakonito odvzema avtomobile". Po njegovem mnenju bo prehod na električne avtomobile zelo hitro povzročil izginotje ponudbe poceni avtomobilov, kar bo za številne, ne samo tiste s socialnega dna, pomenilo, da si ne bodo mogli več privoščiti novega avtomobila. Električni avtomobili naj bi tako postali prevozno sredstvo bogatih, medtem ko se bodo morali revnejši zadovoljiti z javnim prevozom.
Električna vozila so še vedno dražja
Izvršni direktor Renaulta, Luca de Mea, pa je dejal, da so se prejšnje projekcije strokovnjakov za električna vozila, ki so napovedovale znižanje cen električnih vozil in doseganje cen primerljivih s cenami avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, izkazale za napačne. "Ne vidim načina, da bi se cene električnih avtomobilov približale cenam klasičnih avtomobilov," je dejal de Meo. Razlog so drage baterije, saj surovine predstavljajo do 80 % stroškov izdelave baterije. Kot pravi šef Renaulta, je avtomobilska industrija pred osmimi leti predvidevala, da bo v petih letih cena za 1 kWh baterije padla na 100 evrov. Danes je že tri leta čez rok, a so cene še vedno višje. Krč v dobavi surovin, potrebnih za proizvodnjo baterij, in pomanjkanje polnilne infrastrukture sta trenutno največji oviri za množično uvedbo električnih vozil.
Poleg cene je pred nakupom električnega avtomobila potrebno upoštevati še nekaj stvari. Poročilo Allianz Global Corporate & Specialty (AGCS) navaja, da so stroški popravila električnih avtomobilov že precej višji kot pri običajnih avtomobilih, čeprav so lahko vozila zelo zaščitena. Na eni strani imajo manj sestavnih delov, a če je treba baterijo zamenjati, je avtomobil praktično brez vrednosti. Poleg tega je cena dela velika, saj na področju servisiranja električnih avtomobilov ni veliko konkurence.
Poleg vsega tega naj bi bila električna vozila med najmanj zanesljivimi trenutno na trgu, poroča CNBC. Težave z zanesljivostjo so bile pričakovane, saj je večina proizvajalcev električne modele razvila šele pred kratkim in tako ni imela časa zgladiti težav z zanesljivostjo. Prav tako so električna vozila pogosto testni poligon za mnoge nove tehnologije in funkcije, kar povečuje tveganje glede potencialnih problemov.
Po drugi strani pa so se glede zanesljivosti dobro odrezala hibridna vozila. Mnoga so namreč na trgu že dlje časa in proizvajalci so imeli čas rešiti mnoge probleme, na katere so naleteli.
Kako se odločiti?
Za katero vozilo se torej odločiti? Najbolj je to odvisno od nas samih, kot končnih uporabnikov z zahtevami, potrebami in pričakovanji.
O tem, za katere vrste potreb je ta trenutek najpriročnejši električni avto, hibrid ali dobri klasični avto z motorjem na notranje zgorevanje ter ali se je smiselno podati v nakup novega ali rabljenega avtomobila, preberite v članku za digitalne naročnike in bralce tednika Domovina.
Članek Kateri avto kupiti: električnega, hibrida, dizla ali bencinarja? je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete po adventni ceni.
Zadnje objave
Dr. Sebastjan Jeretič: »Naloga pravosodja je poskrbeti za pravico«
6. 12. 2024 ob 12:00
Ponovno se odpira možnost za neracionalno porabo ob koncu leta
6. 12. 2024 ob 9:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
Jesen – polna prgišča spominov (5/5)
5. 12. 2024 ob 19:05
Zakaj se kljub vsem izzivom EU ukvarja s konceptom toksične moškosti?
5. 12. 2024 ob 15:24
Avtomatizacija žičenja okvirčkov: tehnološka rešitev za bolj konkurenčno čebelarstvo
5. 12. 2024 ob 12:10
Zaton osrednjih medijev
5. 12. 2024 ob 8:59
Oploditev z biomedicinsko pomočjo tudi za samske in istospolno usmerjene ženske
5. 12. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
Jesen – polna prgišča spominov (5/5)
5. 12. 2024 ob 19:05
Avtomatizacija žičenja okvirčkov: tehnološka rešitev za bolj konkurenčno čebelarstvo
5. 12. 2024 ob 12:10
Prihajajoči dogodki
DEC
06
Hrestač ob soju sveč (predstava)
17:00 - 18:30
DEC
06
Prireditev ob 15-letnici Folklorne skupine MOST
18:00 - 20:00
DEC
06
Baletna pravljica Hrestač ob soju sveč (dodaten termin)
18:30 - 19:30
DEC
06
Otvoritev razstave Franjo Felicijan v Trstu
19:15 - 21:30
Video objave
Prva adventna zgodba na Domovini – Prostofer: "Delamo z dobro voljo in z nasmehom"
30. 11. 2024 ob 19:06
Izbor urednika
Domovina 177: Želja žensk nad koristjo otrok
4. 12. 2024 ob 6:00
Verbalni kriminal
2. 12. 2024 ob 6:00
8 komentarjev
Kaj pa vem
Pred časom je bil zelo popularen biodiezel, dokler še telički niso sprevideli, da za oranje, sejanje in žetev prav tako rabiš energijo, pa še na tone pesticidov se je zlilo na tiste njive. Koristno bi bilo kaj več storiti na področju uporabe odpadkov. Če si lahko Dunaj privošči kurjenje smeti, ne vem zakaj to ne bi bilo mogoče v naših mestih. Dokler se elektriko pridobiva iz fosilnih goriv so električni avtomobili brca v meglo.
Teodor
Zeleni prehod klecnil pred prvo oviro.
Peter Klepec
Oh no! Ze precej casa vsi govorijo, da je treba drasticno zmanjsati porabo resoursov. Vseh, energentov, rudnin, vode, zraka.
Ampak manj porabe ne pomeni proporcionalnega znizanja za celo populacijo. Znizanje pomeni, da mnogo ljudi tega ne bo imelo. Ne avta, ne luksuza, manj hrane, manj gretja in CO2. Eni bodo pa se vedno imeli, v globalu bo pa OK.
Sem bral pred kratkim intervju s prvim mozem Daimlerja. Ena od informacij je bila, da se bo Mercedes bolj skoncentriral na avtomobile visokega razreda. Tam se se da zasluziti, avtomobili za rajo se ne izplacajo.
BARBARA RAKUN
Peter Klepec, odličen komentar!
Friderik
Do leta 35? Nič ne bo s tem. Videli smo, kako hitro so za pridobivanje elektrike Nemci prešli na premog. In ta elektrika, ki je sedaj veliko bolj umazana, kot prej, naj bi pomenila zeleni prehod?
MEFISTO
Mene ne skrbi, če si vsi reveži ne bodo mogli kupiti električnega avtomobila, saj je tega plehovja že davno preveč.
Oglejte si stnje okrog spalnih naselij!
Morje avtomobilov, celo na zelenicah, da se otroci njikjer ne morejo več varno igrati.
Bolj me skrbijo bližnji časi, ko ljudje ne bod imeli več denarja, da bi si kupili kaj za v rit in na rit, oziroma bolj kulturno, ko ne bdo imeli več denarja, da bi dali kaj vase in nase.
Andrej Muren
Če bi vse običajne avtomobile zamenjali z električnimi, bi to samo v Evropi pomenilo 200 milijonov električnih avtomobilov. Predstavljajte si, koliko električne energije bodo zahtevali za polnjenje! Kje jo bomo dobili, ko obenem ukinjamo normalne proizvodne vire, prehajamo na nestabilno "zeleno" elektriko, pa že sedaj smo na pragu električnega mrka? Poleg tega električni avtomobili še zdaleč niso ekološko prijazni. Celo izpusta CO2 pri njihovi proizvodnji ni mogoče spregledati, da ne govorimo o njihovih akumulatorjih. Pa še veliko dražji so od bencinskih, čeprav po moje tukaj skušajo tovarne na debelo služiti z njimi. Spet smo pri osnovni ugotovitvi: vmešavanje tehnično in ekonomsko nerazgledanih EU birokratov v tehniko in ekonomijo ustvarja kaos. Seveda pa v kaotičnih razmerah s tako imenovano "zeleno agendo" nekateri služijo na debelo - ti so izvor sedanjih problemov, ki jih še nedavno nismo poznali.
rasputin
Električni avtomobili ne bodo rešili problema izpustov CO2, dokler se elektirka proizvaja pretežno iz fosilnih goriv. Ob tem, ko postajajo fosilna goriva vse dražja, za povrh jih sploh ni dovolj zaradi konflikta z Rusijo, je prehod na električne avtomobile utopija.
Bruseljski birokrati, odgovorni za energetiko, podnebje in avtomobilsko industrijo, so se zaplezali in naredili miš-maš, zaradi katerega bo Evropejce še dolgo bolela glava, tako industrijo kot tudi potrošnike.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.