Tanja Fajon, sodobne ženske ne potrebujejo osvoboditve od štedilnika, temveč osvoboditev, da bodo lahko za štedilnikom!

Pogledi

Andreja Barat

Komentarjev: 23
Osnovna fotka: Shutterstock


Feminizem je nadvse priročna in moderna beseda. Da se jo odlično uporabiti za raznorazne manipulacije in tega se politiki zelo dobro zavedajo. Slovenija ima baje po novem feministično zunanjo politiko, je povedala zunanja ministrica in okrcala svojega predhodnika, ki se je obregnil ob njeno predstavljanje Slovenije v svetu. Kritikom vsebinsko ni odgovorila, pač pa jih je označila za nazadnjake, ki skušajo ženske poriniti nazaj za štedilnik: “Gre za zavzemanje za zatohlo, nazadnjaško Slovenijo, v skladu s katero je ženskam mesto za štedilnikom,” je zabrusila Anžetu Logarju.

Ker stvari vendarle niso tako zelo preproste, da bi bili vsi zagovorniki ženskih pravic skoncentrirani v stranki SD (še zdaleč ne), nasprotniki ženske dobrobiti pa v SDS, poglejmo dejstva o tem, kdo hoče danes ženske poriniti nazaj za štedilnik in kdo s pojmom feminizem manipulira za svoje politične točke.

Ideološka zloraba feminizma

Feministke, ki so se pred stoletjem borile za ženske pravice, so že davno odložile kopja in bi bile verjetno zgrožene nad tem, v kaj se je preobrazil sodobni feminizem, ki že dolgo ne služi več ženskam, pač pa je postal ideološki pojem manipulacije. Postal je bizarno skrajen in z realnimi težavami sodobnih žensk nima več nobenega stika. Je pa priročno orodje, ki se ga lahko poslužimo vedno, ko želimo doseči svojo agendo in diskreditirati nasprotnika.

Osvoboditev žensk?

Osvoboditev žensk je bila in je žal še v mnogih delih sveta potrebna. Toda skrajni feminizem je danes na zahodu izgubil stik z ženskami iz realnosti. Feminizem je danes postal politično orožje v rokah levice. Ukvarja se s tistim, kar mu politično ustreza, ženske in njihov resnični blagor so pri tem drugotnega pomena.

Zato je za zahodne feministke ženska opolnomočena, če je za drobiž služkinja delodajalcu, medtem ko njenim otrokom minevajo ključna leta brez nje, in zatirana, če svobodno izbere, da bo služila svojemu možu in otrokom, ko jo ti najbolj potrebujejo.

Zato za feministke danes pomeni, da ima ženska izbiro, če se znebi svojega nenačrtovanega otroka, brez da bi ji kdorkoli celostno predstavil, kaj to pomeni zanjo in za njenega otroka. Ter zatiranje, če ji neka organizacija, pred verjetno najpomembnejšo odločitvijo v njenem (in otrokovem!) življenju, skuša predstaviti dejstva in še druge možnosti.

Sodobnih feministk ne skrbi deklica (in na vsaki šoli je nekaj takih primerov), ki se bo po otroštvu in končani osnovni šoli vrnila v Albanijo in se poročila, skrbijo jo spletni komentatorji, ki se obregajo ob barvo čevljev nadvse emancipirane političarke. Ki je slučajno tudi primerne politične barve. Ob čevlje tiste, ki to ni, se lahko mirno obregate. V tem primeru gre za politično satiro.

Sodobnih feministk ne skrbi totalno razvrednotenje ženskega telesa v pornografski industriji, niti se ne ukvarjajo s problemom trgovine z ljudmi, ki je je v prostituciji tudi v zahodnih državah veliko. Raje se ukvarjajo z neposrečeno izjavo političnega nasprotnika, ki ga je treba pred volitvami razglasiti za sovražnika žensk.

Ta feminizem je vreden točno toliko kot natisnjena slika umetnine. Nič.

Dolga in naporna pot

Zahodna civilizacija, zrasla na temeljih krščanstva, je prehodila dolgo in naporno pot samovzgoje. Od tega, da je bilo to, kar doživlja ženska, tako nepomembno, da si ni zaslužilo niti prepovedi v 10. božji zapovedi, do tega, da danes stojimo eden ob drugem kot ljudje. Danes iz trdnjave konservatizma, Katoliške cerkve namreč, papež poziva voditelje tretjih držav, da naj opolnomočijo ženske in jim dajo mesta na vodstvenih položajih, sicer njihove dežele ne bodo imele prihodnosti.

Sodobne zahodne ženske danes ne potrebujejo in ne želijo osvoboditve od štedilnika. Potrebujejo in želijo pogoje, da bodo lahko za štedilnikom, ko to potrebujejo in želijo same in njihova družina.

Sodobne zahodne ženske danes ne potrebujejo in ne želijo osvoboditve od štedilnika. Potrebujejo in želijo pogoje, da bodo lahko za štedilnikom, ko to potrebujejo in želijo same in njihova družina.

Kdo v resnici tišči ženske za štedilnik?

Prva asociacija na to vprašanje je, da danes to počnejo predvsem Gordon Ramsay in raznorazni kulinarični guruji, ki so iz kuharije naredili višjo obliko umetnosti.

Ker pa je treba jesti vsak dan in otroci navadno višjo kulinariko takoj zamenjajo za pomfri in pohan šnicel, cvetijo tudi kuharske influenserke, ki ženski za štedilnikom kažejo, kako naj skuha preprosto, dobro in zdravo. Kajti tudi za tisti pohani šnicl ni niti malo vseeno, kako ga pripravite, in je med enim in drugim zrezkom lahko kako leto svetlobne razlike. Ki je v tem, da bo ljubi mož rekel, da je bil ta zrezek poezija, ali pa v tem, da bo zvečer iskal Rupurut. Prav tako, kot je lahko razlika med zrezkoma, je tudi razlika med tistimi, ki žensko rinejo za štedilnik. Kakšna?

Nekateri žensko rinejo za štedilnik, ker jo želijo imeti na varnem, ker mislijo, da ji ne pripada mesto v družbi, ker mislijo, da je manjvredna in nesposobna. Drugi so drugačni. Ženske sicer ne rinejo v kuhinjo, ji pa ponujajo polno opremljeno kuhinjo s polnim hladilnikom, varnostjo in ljubeznijo, če bi morda imela veselje z oblikovanjem ljubečega in toplega doma za svojo družino.

Prvih se izogibajte kot zrezka, po katerem rabite Rupurut. Drugi pa tudi ravno ne ležijo po cesti, ampak če jih najdete, se z njimi poročite. (Če ste moški, pa takšni postanite.) 🙂

Izbrano za digitalne naročnike:

Dr. Gabriel Kavčič: Evropski otoček vse manjši, prapor katolištva vse bolj prevzema Afrika, s povsem drugačnimi temami in problemi

Fino mesno kosilo

Povezani članki

23 komentarjev

  1. Biti za štedilnikom je lahko tudi užitek. Tam najdete tudi veliko moških v svobodni družbi.
    V nasprotju z ideološkimi združenji, v katerih se pojavljajo tudi tako imenovane feministke, ker se ta poza pač dobro trži. Feministke, ki trdijo, da je višek ženske svobode, če se jo priklene v stanovanje, na ulico pa kvečjemu dovoli na povodcu moškega, oblečeno kot nindžo. Ki zagovarjajo tudi, da seksualno pohabljanje žensk omogoča duhovno osvoboditev od pohote. In, ki pritrjujejo pedofiliji, duševnemu in telesnemu spreminjanju otrok v spolne nakaze, ter seksualizaciji otrok za kasnejšo uporabo s strani postaranih pedofilov.

    • Včeraj sem gledal dober USA film (Me tri smo bomba), ki nazorno prikazuje, kako poteka napredovanje žensk v medijskih hišah in kako potem malo starejše (po 35. letu) “novinarke” počasi postanejo feministke in političarke, ker so jih zamenjale mlajše bolj čvrste konkurentke. Za RTV je bilo nekoč znano, da so morale iti vse “novinarke” preko Pikla in taki Pikli so verjetno še danes na RTV, in verjetno tudi na POP, pa v državni upavi in še kje in očitno je to v Sloveniji velik problem, saj sicer nebi imeli toliko zavrženih freministk in političark iz vrst “novinarstva”. V člasu SFRJ pa je po bunga-bunga seansah bil znan tudi Stane Dolanc.

  3. Zdaj je na pohodu ideologija, ki trdi, da sta spola enaka, kar je oksimoron, saj je bistvo spola različnost. S-pol pomeni polovico. (Če kdo slučajno misli, da gre za magnetni pol, ima tudi magnet dva pola, to je, dve polovici.) Če bi bila spola enaka, bi ju ne bilo. Imeli bi samo en ne-spol, ki bi bil celota, ne polovica.

    Znanost pozna dva spola in nedvoumno razlikuje med njima glede na različne biološke funkcije in tudi telesne značilnosti.

    Ideologija enakosti spolov gre tako daleč, da trdi, da je spol družbeni konstrukt, da si lahko spol sam izbereš, da je spolov več, da ne morejo roditi otrok samo ženske, temveč tudi moški…
    Da je že bil kakšen primer na svetu, da je moški nosil zarodek in rodil s kakimi sofisticiranimi biomedicinskimi metodami , ne vem… In četudi je to morda biomedicinsko možno, tak moški še vedno ni mati. Mati je tista, ki za zarodek prispeva jačece, tisti, ki prispeva semenčece, ki oplodi jajčece, pa je oče – četudi se otrok spočne v epruveti in embrio razvija v inkubatorju.

    Neverjetno je, da moramo v dobi neslutenega razvoja znanosti in tehnologije, sami sebe prepričevati, da nekaj, kar je tako butasto kot “teorije”, da je zemlja ploščata, ni resnično. Toda, ko se množica ljudi, za katere lahko domnevamo, da so razsodni, spreneveda in govori stvari, ki so na prvi pogled neumnosti, da ne rečem norosti, potem se je treba vprašati, kakšen motiv je v ozadju in kdo ima ta motiv oziroma interes, da se neka norost širi med ljudi.

    Sodobni feminizem ni več namenjem emancipaciji žensk v odnosu do moških, temveč je namenjen temu, da se rodnost v zahodni civilizaciji, ki je po svoji genezi belska, zmanjša na minimum. Če temu dodamo še intenzivne migracije Afroaziatov v Evropo in Latinoameričanov Ameriko, ki imajo precej višjo rodnost kot Evripidi, je očitno, da so Evripidi obsojeni na izumrtje.

    Poleg ideologije feminizma, ki je instrument “belskega genocida” (white genocide) so k temu cilju uperjene tudi druge ideologije, kot na primer:

    – LGTB+,
    – krivda belcev (white guilt) v odnosu koloniziranih ljudstev, trgovine s sužnji, genocidov vspovsod po svetu, holokavsta nad Judi,
    – BLM, ki je odgovor na belski rasizem,
    – kritična rasna teorija (Critical race theory), po kateri so belci dolžni reparacije potomcem nekdanjih sužnjev, ti pa morajo biti privilegirani oziroma pozitivno diskriminirani v odnosu do belcev,
    ipd.

    V biologiji velja, da preživi tista vrsta ali podvrsta, ki se je sposobna uspešno prilagajati okolju. Človek je ne glede na svoj razum, po katerem se razlikuje od živali, biološko bitje in podleže biološkim zakonom. Po teh zakonih bode Evripidi izginili, ker se njihova moč biološke reprodukcije pospešeno zmanjšuje. Morda ne toliko zaradi bioloških, kot socialnih razlogov, ki jih oblikuje izrojena ideologija in na njej sloneča politika.

    Ljdstva z drugačno kulturo, ki vdirajo v prostor Evripidov, slednje uspešno izrivajo, ker imajo tradicionalne družinske in druge vrednote, po katerih vzdržujejo visoko rodnost, ki jim omogoča biološko ekspanzijo v novem okolju. Gre enostavno za “survival of the fittest”, za preživetje najmočnejšega, najbolj prilagojenega okoliščinam.

    Ko govorimo o vseh teh novodobnih neznanstvenih ideoloških traparijah, ki nam jih vsiljuje politika, nevladne organizacije, univerze pod plaščem enakosti, človekovih pravic itd., bi se morali zavedati, da naravi ni mar za ideološke traparije in da bo rezultat le-teh tak, kot ga določajo naravni zakoni, ne tepci, ki mislijo, da so njihove sprevržene ideologijo nad naravnimi zakoni. Rezultat bo izumrtje Evripidov.

    • Rasputin, zelo dobra obrazložitev.
      Narave se ne da goljufati.

      Goljufajo pa naši Levičarji lahko le volilce, ki sami ne znajo razmiškljati.
      Bog je ustvaril naravo, ki deluje po točno določenih in ustaljenih TIRNICAH.
      Del narave je tudi človek.
      Rodi lahko le ženska, ki se mora prvo “srečati” z moškim.
      In vsak otrok ima VEDNO – očeta in mamo. Vse drugo je lahko samo “igra”.

      Feministke pa, kot ženska, gledam, da so predvsem take, ki se jim ne ljubi delati.
      Takim smo včasih rekli LENUHI.
      Lenuhi pa še nikdar v zgodovini niso prinašali napredka.

      Pridne in sposobne ženske, tudi izobražene, znajo usklajevati OBOJE, tako delo, kot družino.
      Sama sem se upokojila s polno delovno dobo in vzgojila, skupaj z možem, tudi 2 otroka.
      Seveda, ko sta otroka odraščala, nisem imela skoraj NIČ prostega časa. Po 8 urnem delavniku, je bilo doma kuhanje, pranje, likanje, vzgoja otrok. Seveda smo poskrbeli tudi za VERSKO vzgojo in na nedeljo bili tudi pri maši.
      Lepi spomini pa so mi ostali, ko smo skupaj z otroki šli na dopust, tako na morje, kot na smučanje in potovanja. Na to so mi ostali LEPI SPOMINI.
      Biti zaposlena mama, tudi, če je bilo veliko dela, je bilo tudi – NEPOZABNO LEPO.
      Feministke pa dejansko IZGUBLJAJO del življenja!

      Feministke so navadno RAZVAJENKE (ala Nika K.), ki same “plozajo” po svetu in nikomur ne podelijo – niti urice svojega prostega časa. Nikomur ne pripravijo kosila in ne večerje.
      Kot EGOISTKE, ves prosti čas posvečajo le same sebi.
      Ko bodo stare in betežne, nič ne pomislijo, kdo jih bo hodil obiskovati – v DOM ONEMOGLIH?

    • Kako neumno čvekanje o feminizmu ! Ženski je potrebno zagotoviti na vseh področjih enake možnosti kot moškemu.Moški in ženske nismo ENAKI, nikoli bili in ne bomo!Moramo pa biti ENAKOPRAVNI in to v Sloveniji smo.Kaj je poslanstvo moškega, če ima družino, se ve.Varuh osnovne celice družbe je, po naravi in po svojih sposobnostih.Ženska rojeva otroke in skupaj z možem jih polnokrvno vzgajata.Odločitev za družino je prostovoljna.Tudi za število potomcev.Ko pa družina je, nas čaka odgovornost in največja mera ljubezni, če smo zmožni ljubiti.
      Preverjeno deluje ! V osnovi zagovarjam konservativno stališče, seveda z razumnimi prilagoditvami in vedno v prid dostojanstva posameznika.

  5. Tokrat se pa z vami, ga. Barat, popolnoma strinjam. Res, otroka porinemo tujcem za cel dan in zato še placujemo, da se lahko nekomu udinjamo za mezdo. Malo so nas našopali. Spet se je pokazalo, kako imata leva – kakor progresivna – stran in korporatizem v bistvu isti interes.

  7. Fajonova očitno sploh ne ve, kaj je štedilnik, ker si – razen kave – ni nikoli ničesar skuhala. S svojimi udobnimi službicami je bila deležna pogostitev in kulinaričnih razvajanj.

    Čudi me, da nič več ni “zaskrbljena”, to kar je lajnala celotno obdobje vladavine JJ. Vsi so bili “zaskrbljeni”, ona, njena tovarišija in celoten Bruselj se je grbil od “zaskrbljenih” enostranskih izvozov novic iz Slovenije.

    FAJONOVA, SEDAJ SMO MI ZELO, ZELO ZASKRBLJENI! KAJ MISLITE, ZAKAJ?

Komentiraj