Ministra za zdravje ter delo, družino in socialne zadeve, Tomaž Gantar in Janez Cigler Kralj sta danes predstavila zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o nalezljivih boleznih. Pri dolgotrajni oskrbi gre za omogočanje večje izbire storitev ter izenačevanje dostopa tudi do storitev na domu. Razbremenili bodo uporabnike storitev dolgotrajne oskrbe, razliko pa bomo z dodatnimi prispevki pokrili zaposleni.
Zakon o nalezljivih boleznih ureja področje karantene, epidemiološke službe in cepljenj. Z elektronskim sistemom in omejitvijo dostopa do vrtca želijo preprečiti zlorabe sistema cepljenja. Zakona sta v javni obravnavi do 30. septembra letos.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je ena izmed prioritet mandata trenutne vlade. Z njim želijo zagotoviti celovit sistem, ki bo oskrbovancem omogočil finančno dosegljive, dostopne in prijazne storitve, ki jih potrebujejo z zagotavljanjem spoštovanja njihovega dostojanstva.
Celovit, za vse dostopen sistem, tako na domu, kot v domovih starejših
Z zakonom ustvarjajo celovit sistem, v katerega bodo povezane vse strokovne službe na tem področju. Sistem bo imel eno vstopno točko, ki bo prošnje obravnavala transparentno in strokovno. Zakon predvideva tri vrste domov, bivalne, oskrbne in negovalne, s čimer želijo ljudem v domovih omogočiti, da se počutijo kar se da domače, hkrati pa dobijo storitve, ki jih potrebujejo.
Ključna novost je v oskrbi na domu. Z zakonom želijo doseči, da bi ljudje čim dlje lahko ostali doma. Na domu bo tako olajšan dostop do negovalnih služb, hkrati pa bodo uporabniki storitev na domu v dostopu do pravic izenačeni z uporabniki domov starejših. Zakon omogoča integrirano oskrbo na domu, ki bo marsikomu, ki bi po trenutnem sistemu moral v dom omogočila življenje v domačem okolju, celoten sistem pa je zasnovan tako, da naj bi se storitve prilagajale uporabniku.
foto: posntek zaslona tiskovne konference
Celoten sistem je tudi finančno dosegljiv, s čimer po besedah ministra iz vrst Nove Slovenije, Janeza Ciglerja Kralja, sledijo praksi razvitih držav. Ključna bo sprememba v financiranju. Zakon ločuje na negovalne storitve in bivalne storitve, pri čemer predlagatelji predvidevajo da bi bili vsi, ki potrebujejo negovalne storitve do njih, glede na potrebe, upravičeni iz javnih sredstev (obveznega zdravstvenega zavarovanja), ne glede na to, ali jih koristijo doma ali v domovih starejših. Uporabniki domov starejših bi tako plačevali le za stroške bivanja (namestitev, prehrana, …), oskrba na domu pa bo za uporabnike brezplačna.
Zgradili bodo 5 novih domov, že zdaj 29 milijonov za negovalno osebje
Minister Janez Cigler Kralj ocenjuje, da bo namestitev v domovih dovolj za vse. Vlada je razpisala koncesije za 1.000 postelj, z izgradnjo petih, dokončanjem gradnje še dveh in koncesionarskimi domovi bi se moralo število postelj dovolj povečati za vse, ki jih resnično potrebujejo. S centralnim sistemom prijave se bo zmanjšalo tudi število vpisanih »na rezervo« in z olajšanjem dostopa do storitev na domu bo manj ljudi potrebovalo domsko oskrbo.
Na predlog Kralja je včeraj vlada s finančno injekcijo omogočila 550 novih zaposlitev negovalnega osebja, saj se zaveda, da je bil sistem že pred epidemijo preobremenjen. Od kod bomo osebje dobili, ostaja odprto vprašanje.
Nov prispevek za dolgotrajno oskrbo bi povprečno plačo obremenil za 42 € mesečno
S tem so povezani tudi dodatni stroški. Del sredstev (305 milijonov) bodo prenesli iz obstoječih virov, dodatnih 335 milijonov pa bodo zbrali z novo prispevno stopnjo v višini 1,47%, ki jo bodo plačevali vsi zaposleni. Pri tem se bo prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje znižala za 0,4 odstotne točke.
Za zaposlenega na minimalni plači to pomeni dodatnih 22 € prispevka (11 € zaposleni, 11 € delodajalec), za zaposlenega na povprečni plači pa 42 € dodatnega prispevka (21€ zaposleni, 21 € delodajalec). Za upokojence, bo SPIZ plačeval prispevek 7 € na upokojenca na mesec. Kot dodaja minister Kralj je pri nas breme dolgotrajne oskrbe v 20% na javnih sredstvih, v 80% pa na uporabniku. Z novelo zakona bodo situacijo obrnili, kot je praksa tudi v razvitih državah v tujini.
Čeprav se zdi prispevek morda na prvi pogled visok, pa po besedah direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdije Kobal Straus to pomeni veliko razbremenitev za svojce in družine ostarelih. Če so zdaj za najzahtevnejše primere za dom, ki so potrebovali polno nego, plačevali tudi do 1.300 € in več, bo zdaj v praksi okrog 1.100 € od tega pokrito iz javnih sredstev.
Na očitek, da bo vlada s tem prekršila obljubo, da ne bo uvajala novih dajatev ministra odgovarjata, da so na tak način zasnovali optimalen sistem, ki bo vzdržen za družbo in v najmanjši možni meri obremenjuje uporabnika.
v instituciji glede na njihove potrebe in želje. Predlog zakona tako loči 3 vrste DSO, in sicer: bivalni dom; oskrbni dom in negovalni dom. Želim, da se ljudje v domovih počutijo, kot da so doma.
Včeraj je vlada na predlog DeSusa ustanovila urad za demografijo, ki bo, s 15 zaposlenimi, deloval v Mariboru.
Ta bo vseboval demografski sklad, ki bo po trenutnih predlogih plemenitil glavnino slovenskega državnega premoženja. ki je trenutno razpršeno na SDH, KAD, Slaba banka, Modra zavarovalnica in nekatere druge. Iz omenjenega premoženja pa bo sofinanciral izplačevanje pokojnin ter financiral infrastrukturo za starejše (domovi za starejše in podobno).
Glede ustanovitve sklada vladne stranke še niso povsem poenotene, predvsem glede tega katero premoženje in na kakšen način prenesti v sklad.
Prenovljen zakon o nalezljivih boleznih upošteva nauke iz aktualne epidemije
Zakon o nalezljivih boleznih, ki spada pod resor Gantarjevega Ministrstva za zdravje, je vlada morala posodobiti, saj se je stari v aktualni epidemiji izkazal za nekoliko zastarelega.
Zakon predvideva, da bodo vsi akreditirani mikrobiološki laboratoriji poročali v centralno evidenco. Zdravniki pa bodo poročali le o določenem naboru bolezni, da se jih razbremeni administracije in se jim omogoči več kliničnega dela.
Na novo je opredeljena tudi karantena. Na novo so opredeljene pristojne institucije za izvajanje karantene, s čimer odpravljajo težave, ki so se pokazale med aktualno epidemijo koronavirusa. Zakon predvideva karanteno na domu po tesnem stiku z okuženo osebo, karanteno na domu po vrnitvi z tveganih območij ter karantena s povsem omejeno svobodo gibanja za bolezni kot so kuga, ebola, in podobne.
Brez cepljenja ne bo vrtca
Največ novosti pa prihaja na področju cepljenja. Pripravljavci zakona ugotavljajo, da je obvezno cepljenje eden glavnih stebrov javnega zdravstva ter pri tem tehtali zaščito populacije in zaščito posameznika.
Po novem se otroci, ki brez utemeljenega razloga ne bodo cepljeni, ne bodo mogli vpisati v javni vrtec ali otroško varstvo, ki je sofinancirano iz javnih sredstev. Ne bodo se mogli udeleževati letovanj, ki jih organizira ali financira Zavod za zdravstveno zavarovanje in se ne bodo mogli vpisati v srednješolske in univerzitetne programe s področja zdravstvenih smeri.
Nasprotniki cepljenja sistema ne bodo več mogli izkoriščati zaradi dolgotrajnih postopkov ugotavljanja utemeljenih razlogov, saj bodo postopki poenostavljeni, uvaja pa se centralni elektronski register, kjer bodo morebitni razlogi za necepljenost zavedeni in dostopni vsem institucijam. S tem ukrepom želijo tudi razbremeniti pediatre, da ne bodo več oni »policisti«, ki bodo z »žuganjem staršem« zagotavljali precepljenost populacije.
KOMENTAR: Peter Merše
Predlog se sliši obetavno, ali je praktično izvedljiv pa bo pokazal čas
Predlog, kot je zasnovan se zdi obetaven in prinaša nekatere prepotrebne rešitve, predvsem na področju oskrbe na domu. Skrajni čas je tudi, da se uredi sistem cepljenja.
Vprašanje, na katerega pa težko odgovorimo je, ali bo sistem, kot je zasnovan, vzdržen za našo vse bolj starajočo se družbo. Ali bomo, ko bomo storitve potrebovali, do njih v resnici lahko dostopali? Tudi očitki in strahovi o privatizaciji zdravstva so očitno odveč. Z omenjenim zakonom se namreč na državo prenaša več obveznosti in ne manj, večje pa so tudi obremenitve zaposlenih. Teh, ki jim nekatere stranke v vladi že dolgo (zaman?) obljubljajo razbremenitev.
Na papirju dobrim rešitvam za dolgotrajno oskrbo starejših lahko upamo, da ne bo namesto predstavljenih rešitev v praksi nastal še en poligon izčrpavanja družbe na račun aktivne populacije, ki je davčno v Sloveniji med najbolj obremenjenimi.
Vsem tistim, ki niso invalidni in retadirani, so pa prejemniki mnogih socialnih transferjev, ponuditi delo v domovih! Vsako delo je težko, če pa nimaš drugih kvalifikacij, pa pač moraš poprimiti tudi za manj popularno delo. Transferje pa ukiniti, da se ne bo kup ljudi paslo na državnih jaslih. Naj oddelajo in enkrat zaslužijo prejemke, ne pa samo dobivajo in hkrati še tarnajo. Mogoče se bodo tudi v petek manj vozili s kolesi, ker bodo utrujeni od dela in ne od nagajanja!
Dejstvo je da nekateri ne smejo biti cepljeni. Proti cepljenju našpičeni snobi pa ogrožajo prav te izjeme. Egoizem pač ki pa ima lahko tragične posledice. Pri drugih ne pri snobih. Absurd?
Glavni problem je, koliko boste plačali negovalce po domovih. Ker to je eno najtežjih del, plačano pa katastrofalno. Ni rešitev samo 500 kom negovalcev več. Ker tega za ta denar nihče ne bo delal.
Glede cepljenja pa - brca mimo. Spet ena prisila. Država in farmacija nič nista soudeleženi (če je to sploh mogoče), ko se otroku zdravstveno stanje zakomplicira. Takrat ostaneš sam. Konkretna izkušnja iz moževe družine.
Nisem neki proticepilec, vendar nekoga prisiliti, da si vbrizga nekaj česar noče, samo da ne izgubi pravic, za katere kot davkoplačevalec plačuje, je absurdno.
Dober pristop bi bil, če se ne cepiš, izgubiš zdravstveno zavarovanje za bolezen, proti kateri se nisi hotel cepiti. Ustrezno se zmanjša tudi zdravstveni davek seveda.
MEFISTO
21. 08. 2020 18:02:180
Če bi bile prejšnje generacije tako sebične, ne bi izkoreninili ošpic, davice, otroške paralize, oslovskega kašlja in še časa, kar je nekoč v velikem številu terjalo težke žrtve.
Morda bi bil zaradi teh bolezni tudi kdo žrtev od teh, ki se danes, ker so tako zelo "osveščeni", upira cepljenju svojih otrok.
Pohvalno! Dobro delo tej vladi želimo še naprej, čim več merljivih rezultatov, da državljani uvidijo v čem je razlika med vsakič vladajočimi! Cigler Kralj je prav navdušujoče odkritje! Bravo NSi, s takimi kadri na svetlo! Ne bo treba loviti volivcev v bazenu s srednje toplo vodo, prišli bodo sami, ko bodo videli kam gre njihov denar!
MEFISTO
21. 08. 2020 17:55:170
Ali pa takih, ki na glavo skačejo v bazen brez vode, kot se je dogajalo s Šarcem in njegovimi.
Nima vsaksdo vgrajene čelade.
Ja, Desusu ne kaže nič druigega kot da izstopi iz koalicije, sicer bo imela levica preveč dela, da bi sesula vse, kar je ta vlada dobrega naredila za upokojence in starajoče se prebivalstvo.
9 komentarjev
AlojzZ
V principu nisem proti cepljenju. Sem le proti KONTAMINIRANIM cepivom. In jja , raje umrem, kot postanem gensko spremenjeno bitje.
STAJERKA2021
Vsem tistim, ki niso invalidni in retadirani, so pa prejemniki mnogih socialnih transferjev, ponuditi delo v domovih! Vsako delo je težko, če pa nimaš drugih kvalifikacij, pa pač moraš poprimiti tudi za manj popularno delo. Transferje pa ukiniti, da se ne bo kup ljudi paslo na državnih jaslih. Naj oddelajo in enkrat zaslužijo prejemke, ne pa samo dobivajo in hkrati še tarnajo. Mogoče se bodo tudi v petek manj vozili s kolesi, ker bodo utrujeni od dela in ne od nagajanja!
helena_3
Dejstvo je da nekateri ne smejo biti cepljeni. Proti cepljenju našpičeni snobi pa ogrožajo prav te izjeme. Egoizem pač ki pa ima lahko tragične posledice. Pri drugih ne pri snobih. Absurd?
Mateja Kropec Šega
Glavni problem je, koliko boste plačali negovalce po domovih. Ker to je eno najtežjih del, plačano pa katastrofalno. Ni rešitev samo 500 kom negovalcev več. Ker tega za ta denar nihče ne bo delal.
Glede cepljenja pa - brca mimo. Spet ena prisila. Država in farmacija nič nista soudeleženi (če je to sploh mogoče), ko se otroku zdravstveno stanje zakomplicira. Takrat ostaneš sam. Konkretna izkušnja iz moževe družine.
Teodor
Nisem neki proticepilec, vendar nekoga prisiliti, da si vbrizga nekaj česar noče, samo da ne izgubi pravic, za katere kot davkoplačevalec plačuje, je absurdno.
Dober pristop bi bil, če se ne cepiš, izgubiš zdravstveno zavarovanje za bolezen, proti kateri se nisi hotel cepiti. Ustrezno se zmanjša tudi zdravstveni davek seveda.
MEFISTO
Če bi bile prejšnje generacije tako sebične, ne bi izkoreninili ošpic, davice, otroške paralize, oslovskega kašlja in še časa, kar je nekoč v velikem številu terjalo težke žrtve. Morda bi bil zaradi teh bolezni tudi kdo žrtev od teh, ki se danes, ker so tako zelo "osveščeni", upira cepljenju svojih otrok.
piklo
Pohvalno! Dobro delo tej vladi želimo še naprej, čim več merljivih rezultatov, da državljani uvidijo v čem je razlika med vsakič vladajočimi! Cigler Kralj je prav navdušujoče odkritje! Bravo NSi, s takimi kadri na svetlo! Ne bo treba loviti volivcev v bazenu s srednje toplo vodo, prišli bodo sami, ko bodo videli kam gre njihov denar!
MEFISTO
Ali pa takih, ki na glavo skačejo v bazen brez vode, kot se je dogajalo s Šarcem in njegovimi. Nima vsaksdo vgrajene čelade.
MEFISTO
Ja, Desusu ne kaže nič druigega kot da izstopi iz koalicije, sicer bo imela levica preveč dela, da bi sesula vse, kar je ta vlada dobrega naredila za upokojence in starajoče se prebivalstvo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.