Svojevrstna zmaga za dolinske zvonove, ki bodo lahko spet zapeli ob velikonočni vigiliji
Letošnja velika noč bo za celotno zamejsko Dolino pri Trstu še posebej slovesna, saj se bodo na veliko soboto, 16. aprila, v nočnih urah med velikonočno vigilijo ponovno oglasili starodavni zvonovi dolinske cerkve.
V Dolini je namreč zaradi utišanih zvonov veliki petek, ko se po krščanski navadi ne zvoni, vladal kar od 12. januarja letos, a so le našli rešitev v nadškofovem dekretu, ki glede cerkvenih zadev v Italiji velja več kot civilna oblast.
V Dolini se bo tako zvonilo celo več kot pred utišanjem zvonov, kar je svojevrstna zmaga župljanov. Pri tem je verjetno pomagal tudi pritisk slovenskih evropskih poslancev.
Spomnimo na vest z začetka januarja, da je pravosodna policija na podlagi odredbe javnega tržaškega tožilca Antonia De Nicole začasno zaustavila zvonove cerkve sv. Urha v Dolini pri Trstu. Pri tem je De Nicolo ugodil pritožbi šestih vaščanov, pri svoji odločitvi pa se je skliceval tudi na peticijo izpred nekaj let, ki jo je podpisalo 170 tamkajšnjih prebivalcev.
Tržaški tožilec Federico Frezza je po približno dveh tednih preklical njihov zaseg. A se kljub odredbi tržaškega sodišča, da dolinske zvonove odpečati, od 12. januarja 2022 dolinski zvonovi niso več oglasili. Omejitve iz sodne odredbe so bile namreč takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati.
V celotno zgodbo se je vključilo tudi vseh osem slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu in na Evropsko komisijo naslovilo pisno vprašanje v povezavi z dogodki ob zasegu cerkvenih zvonov v Dolini pri Trstu. V vprašanju Evropski komisiji so pojasnili, da gre v primeru zasega cerkvenih zvonov v Dolini pri Trstu »za prekinitev dolgoletne tradicije in posega v kulturo ter običaje tega kraja« ter da ukrep ogroža težko vzpostavljeno sožitje med ljudmi in narodi na tem področju. Njihovo vprašanje je povzela večina italijanskih medijev. Vse smo podrobno opisali TUKAJ.
Sedaj se je celotna večmesečna zgodba dolinskih zvonov, ki je že dobila svoje mesto v zgodovini tega kraja, rešila v korist lokalne Cerkve. Zvonovi bodo tako tam prvič po zapečatenju in prepovedi zopet zvonili ravno na veliko soboto, ko bodo kristjani po vsem svetu in seveda tudi v Dolini obhajali velikonočno vigilijo. Med bogoslužjem bo dolinski župnik Klemen Zalar zapel slovesno slavo "Gloria in excelsis Deo", iz zvonika se bo najprej oglasil največji zvon, tako imenovani sv. Urh, zatem pa še ostala dva zvonova, sv. Marija in sv. Martin.
Vse to je mogoče zaradi dekreta tržaškega nadškofa Gianpaola Crepaldija, ki je za soboto, 17. aprila, določil pravila za zvonjenje za celotno škofijo. To je prva posodobitev pravil o zvonjenju po letu 2002 in seveda vpliva tudi na župnijo v Dolini, predvsem pa na zvonjenje z dolinskimi zvonovi.
Kljub temu, da z zvonovi situacija ni uspešno rešena na državnem nivoju, imajo zaradi konkordata med Italijansko republiko in rimskokatoliško Cerkvijo nadškofijski dekreti/odredbe pravno moč nad državnimi odredbami, ko gre za cerkvene zadeve, kot so v tem primeru zvonovi, ki spadajo pod izključno kompetenco cerkvene suverene oblasti.
Sedaj omogočenega več zvonjenja kot pred utišanjem
Zanimivo je tudi, da bo sedaj v dolinski cerkvi zvonilo še več kot pred 12. januarjem, ko se je začela saga z dolinskimi zvonovi. Zvonjenje je namreč sedaj dovoljeno vsako jutro med ponedeljkom in soboto, ob 7. uri za 90 sekund s srednjim zvonom, opoldansko zvonjenje ob 12. uri za 90 sekund z velikim zvonom, ob nedeljah pa ob 8. uri, za 90 sekund s srednjim zvonom. Večerno zvonjenje je dovoljeno ob 20. uri za 90 sekund.
Zvonjenje za nedeljsko sv. mašo je dovoljeno eno uro pred mašo za 90 sekund in 15 minut pred mašo. Za praznično sv. mašo je mogoče zvonjenje eno uro pred mašo za 120 sekund in 15 minut pred mašo ravno tako za 120 sekund.
Zvonilo se bo še ob sobotnem delopustu ob 16. uri za 90 sekund, ob oznanjanju, da je nekdo umrl, pa režim zvonenja ostaja enak kot pred utišanjem zvonov.
Bitje ure je po nadškofovem dekretu dovoljeno za polne ure in pol ure med ponedeljkom in soboto od 7. ure do 21. ure, ob nedeljah od 8. ure do 21. ure.
V Dolini je namreč zaradi utišanih zvonov veliki petek, ko se po krščanski navadi ne zvoni, vladal kar od 12. januarja letos, a so le našli rešitev v nadškofovem dekretu, ki glede cerkvenih zadev v Italiji velja več kot civilna oblast.
V Dolini se bo tako zvonilo celo več kot pred utišanjem zvonov, kar je svojevrstna zmaga župljanov. Pri tem je verjetno pomagal tudi pritisk slovenskih evropskih poslancev.
Spomnimo na vest z začetka januarja, da je pravosodna policija na podlagi odredbe javnega tržaškega tožilca Antonia De Nicole začasno zaustavila zvonove cerkve sv. Urha v Dolini pri Trstu. Pri tem je De Nicolo ugodil pritožbi šestih vaščanov, pri svoji odločitvi pa se je skliceval tudi na peticijo izpred nekaj let, ki jo je podpisalo 170 tamkajšnjih prebivalcev.
Tržaški tožilec Federico Frezza je po približno dveh tednih preklical njihov zaseg. A se kljub odredbi tržaškega sodišča, da dolinske zvonove odpečati, od 12. januarja 2022 dolinski zvonovi niso več oglasili. Omejitve iz sodne odredbe so bile namreč takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati.
V celotno zgodbo se je vključilo tudi vseh osem slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu in na Evropsko komisijo naslovilo pisno vprašanje v povezavi z dogodki ob zasegu cerkvenih zvonov v Dolini pri Trstu. V vprašanju Evropski komisiji so pojasnili, da gre v primeru zasega cerkvenih zvonov v Dolini pri Trstu »za prekinitev dolgoletne tradicije in posega v kulturo ter običaje tega kraja« ter da ukrep ogroža težko vzpostavljeno sožitje med ljudmi in narodi na tem področju. Njihovo vprašanje je povzela večina italijanskih medijev. Vse smo podrobno opisali TUKAJ.
Nadškofov dekret pri cerkvenih zadevah nad civilno oblastjo
Sedaj se je celotna večmesečna zgodba dolinskih zvonov, ki je že dobila svoje mesto v zgodovini tega kraja, rešila v korist lokalne Cerkve. Zvonovi bodo tako tam prvič po zapečatenju in prepovedi zopet zvonili ravno na veliko soboto, ko bodo kristjani po vsem svetu in seveda tudi v Dolini obhajali velikonočno vigilijo. Med bogoslužjem bo dolinski župnik Klemen Zalar zapel slovesno slavo "Gloria in excelsis Deo", iz zvonika se bo najprej oglasil največji zvon, tako imenovani sv. Urh, zatem pa še ostala dva zvonova, sv. Marija in sv. Martin.
Vse to je mogoče zaradi dekreta tržaškega nadškofa Gianpaola Crepaldija, ki je za soboto, 17. aprila, določil pravila za zvonjenje za celotno škofijo. To je prva posodobitev pravil o zvonjenju po letu 2002 in seveda vpliva tudi na župnijo v Dolini, predvsem pa na zvonjenje z dolinskimi zvonovi.
Kljub temu, da z zvonovi situacija ni uspešno rešena na državnem nivoju, imajo zaradi konkordata med Italijansko republiko in rimskokatoliško Cerkvijo nadškofijski dekreti/odredbe pravno moč nad državnimi odredbami, ko gre za cerkvene zadeve, kot so v tem primeru zvonovi, ki spadajo pod izključno kompetenco cerkvene suverene oblasti.
Sedaj omogočenega več zvonjenja kot pred utišanjem
Zanimivo je tudi, da bo sedaj v dolinski cerkvi zvonilo še več kot pred 12. januarjem, ko se je začela saga z dolinskimi zvonovi. Zvonjenje je namreč sedaj dovoljeno vsako jutro med ponedeljkom in soboto, ob 7. uri za 90 sekund s srednjim zvonom, opoldansko zvonjenje ob 12. uri za 90 sekund z velikim zvonom, ob nedeljah pa ob 8. uri, za 90 sekund s srednjim zvonom. Večerno zvonjenje je dovoljeno ob 20. uri za 90 sekund.
Zvonjenje za nedeljsko sv. mašo je dovoljeno eno uro pred mašo za 90 sekund in 15 minut pred mašo. Za praznično sv. mašo je mogoče zvonjenje eno uro pred mašo za 120 sekund in 15 minut pred mašo ravno tako za 120 sekund.
Zvonilo se bo še ob sobotnem delopustu ob 16. uri za 90 sekund, ob oznanjanju, da je nekdo umrl, pa režim zvonenja ostaja enak kot pred utišanjem zvonov.
Bitje ure je po nadškofovem dekretu dovoljeno za polne ure in pol ure med ponedeljkom in soboto od 7. ure do 21. ure, ob nedeljah od 8. ure do 21. ure.
Zadnje objave
Dizel dražji za več kot 13 centov, bencin za dobrih šest
20. 7. 2026 ob 18:08
Fajonova brez Sahela: zdaj jo čaka le še stara služba na RTV
20. 7. 2026 ob 16:15
Ko oblačila postanejo greh: EU je prepovedala uničevanje neprodane mode
20. 7. 2026 ob 15:51
Grčija zaključuje eno najtežjih gospodarskih poglavij
20. 7. 2026 ob 13:13
Predsodki o velikih družinah
20. 7. 2026 ob 12:00
Vzpon Islamske države (2. DEL): Abu Musab al Zarkavi – iz ene skrajnosti v drugo
20. 7. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon Islamske države (2. DEL): Abu Musab al Zarkavi – iz ene skrajnosti v drugo
20. 7. 2026 ob 9:00
Kako smo zidali hiše (1/10): Zgodba o sadovnjaku s kvadrovci in sto kubikih peska
19. 7. 2026 ob 19:00
Kalimera, Grčija
19. 7. 2026 ob 17:35
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
2 komentarja
Kraševka
To je dobra novica.
Novi odlok nam pove, da se KRŠČANSKE navade ohranjajo in tudi ZVONENJE, ki je vedno naznanajalo začetek dneva, opoldan in Ave Marijo, ter vabilo k sv mašam in naznanjalo, da se je nekdo izmed vaščanov poslovil iz tega sveta.
Vse to je naša 1000 letna kultura.
Tržaškemu škofu lahko čestitamo, da je rešil zaplet v Zamejski vasi Dolina!
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
To je pa res razveseljivo. Res lep pozdrav vrlim sorojakom, Slovencem iz okoliša Trst. L.r. Janez KK
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.