Utišani dolinski zvonovi poenotili evropske poslance iz Slovenije

Zvonovi cerkve sv. Urha v Dolini pri Trstu, ki so bíli preko 1.000 let, še vedno ne zvonijo. Kljub preklicu zapečatenja zvonov s strani tožilstva so omejitve za zvonove takšne, da ti ne morejo opravljati svoje funkcije, kot so jo stoletja.

Zadeva je pred nekaj dnevi dobila še dodaten pospešek, saj so nanjo Evropsko komisijo enotno opozorili vsi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, kar ni ostalo neopaženo niti v italijanskih medijih. Osmerica evroposlancev iz Slovenije je prepričana, da gre za poseg v kulturo in običaje kraja.

Nadaljuje pa se tudi zbiranje podpisov zagovornikov zvonjenja, katerega cilj je obnovitev večstoletnega slovenskega izročila. Zbranih je več kot 100 podpisov v podporo.

Spomnimo na vest iz začetka januarja, da je pravosodna policija na podlagi odredbe javnega tržaškega tožilca Antonia De Nicole začasno zaustavila zvonove cerkve sv. Urha v Dolini pri Trstu. Pri tem je De Nicolo ugodil pritožbi šestih vaščanov, pri svoji odločitvi pa se je skliceval tudi na peticijo izpred nekaj let, ki jo je podpisalo 170 tamkajšnjih prebivalcev.

Tržaški tožilec Federico Frezza je po približno dveh tednih preklical njihov zaseg. A se kljub odredbi tržaškega sodišča, da dolinske zvonove odpečati, od 12. januarja 2022 dolinski zvonovi niso več oglasili. Iz sodne odredbe je bilo namreč mogoče razbrati, da je odslej dovoljeno zvoniti Zdravo Marijo ob 8. uri, 12. uri in 20. uri ter pred mašo. Vendar le eno minuto, bitje ure pa je omejeno samo na polne ure od 7. do 21. ure.

Omejitve so takšne, da so zvonovi tiho

Omejitve, ki jih določa sodna odredba, da zvonovi zvonijo samo eno minuto, je nemogoče spoštovati, ker tak ukrep ne upošteva inercije zvonov. Upoštevanje tega bi pomenilo, da bi se zvonovi oglasili le 10 sekund, saj je treba prišteti 20 sekund od aktivacije sistema, da zvonovi začnejo nihati, in 30 sekund, da se ti umirijo.

vir: Župnija Dolina

Glede vsiljenega jutranjega zvonjenja ob osmih je župnik Klemen Zalar v sporočilu za javnost pojasnil: »Smatram, da je tudi osma ura zjutraj že čas za jutranjo mašo in ne za jutranje zvonjenje.«

Tako je bilo zaradi pravil od 12. januarja v Dolini kar nekaj »tihih« pogrebov, saj zaradi omenjenih razlogov zvonov ni mogoče uporabljati. Prepovedano je namreč mrliško zvonjenje za naznanitev smrti ženske, moškega ali otroka, ki se običajno oglasi ob 12. uri in 5 minut, ter žalna melodija, ki pokojne in njihove sorodnike spremlja med žalnim sprevodom do pokopališča.

Župnik Zalar si tako brezpietetno ravnanje razlaga kot veliko žalitev do pokojnika in do pokojnikovih sorodnikov, ki se v sodobni zgodovini cerkve še nikoli ni zgodilo.

Nepravilnost v peticiji, mnogi vaščani zavedeni

Klemen Zalar je že večkrat pojasnil tudi, da je od tehnološke posodobitve zvonika v letu 2004 čas zvonjenja zelo točen in omejen ter ni nikoli presegal dnevnih 9 minut zvonjenja in bitja ure med delavniki ter dnevnih štirinajstih minut bitja ure in zvonjenja ob sobotah in nedeljah. Škofovska konferenca dovoljuje dnevnih 15 minut zvonjenja, tako kot v vseh ostalih župnijah dežele.

vir: Župnija Dolina

Veliko nepravilnosti pa je moč ugotoviti tudi pri peticiji izpred nekaj let, ki jo je podpisalo 170 prebivalcev. »Ugotavljam, da je med podpisniki najmanj 14 župljanov, ki so že pokojni in za katere so me sorodniki izrecno prosili za zvonjenje ob smrti ter pri pogrebu, rekoč, da je bila to njihova želja. Nadalje ugotavljam, da mnogi izmed podpisnikov ne stanujejo v Dolini, temveč v drugih vaseh občine in v drugih občinah dežele, celo v Sloveniji, zato mislim, da jih naši zvonovi težko motijo,« pojasnjuje omenjeni župnik Zalar.

V sporočilu za javnost se sprašuje, če je torej sodna oblast sploh preverila verodostojnost 173 podpisov te peticije. Med podpisniki so tudi osebe, ki so povedale, da so jih zavedli in so celo pripravljene vložiti kazensko ovadbo zaradi zlorabe podpisa, ker si nikoli niso želeli, da bi bili zvonovi zapečateni. »Kje je tukaj volja ostalih 1.100 vaščanov Doline? Na podlagi česa je tožilec presodil, da na podlagi zahteve par vaščanov vas Dolina želi, da se zvonovi zapečatijo in da ne zvonijo več kot po drugih cerkvah?« se sprašuje Zalar.

Župnik ni stal križem rok, ampak je skušal vaščanom priti naproti

Župnik namreč pred leti ni stal križem rok, ni se požvižgal na podpisnike peticije, temveč se je z njimi dobil na več sestankih. Najprej je ukinil nočno bitje ure (v ostalih vaseh dolinske in miljske občine ura bije tudi ponoči), dnevno bitje ure pa nastavil le od 7. do 21. ure, udarce znižal na najnižjo možno stopnjo bitja. Vse to je bilo narejeno leta 2020, za to je župnija pridobila tudi pisno potrdilo podjetja.

Zato Zalar že ves čas opozarja, da kadar sodne oblasti posežejo v tradicije, kulturo in običaje krajev in naroda, je čas, da se resno zamislimo o naši prihodnosti. »Danes so na udaru zvonovi, že jutri bo to lahko naš jezik, naše organizacije, naše prireditve. Dolina ima tisočletno tradicijo sožitja in prijateljstva Slovencev ter Italijanov in tako naj ostane tudi v prihodnje. Vse vaščane pozivam k dogovoru, da sami odločimo o tem, kako in kdaj bodo zvonili naši ponosni zvonovi.«

Slovenski poslanci Evropskega parlamenta enotno: Gre za poseg v kulturo in običaje kraja

Vseh 8 slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu je na Evropsko komisijo naslovilo pisno vprašanje v povezavi z dogodki ob zasegu cerkvenih zvonov v Dolini pri Trstu.

V vprašanju Evropski komisiji so pojasnili, da gre v primeru zasega cerkvenih zvonov v Dolini pri Trstu »za prekinitev dolgoletne tradicije in posega v kulturo ter običaje tega kraja« ter da ukrep ogroža težko vzpostavljeno sožitje med ljudmi in narodi na tem področju.

»Italijanska državna oblast z zasegom zvonov ni zgolj prekinila dolgoletne tradicije ter posegla v kulturo in običaje tega kraja, temveč je z nesorazmernim ukrepom ogrozila težko vzpostavljeno sožitje med ljudmi in narodi na tem področju,« so zapisali.

Zato Evropsko komisijo sprašujejo o tem, če je bila seznanjena s primerom zasega zvonov v cerkvi sv. Urha v Dolini pri Trstu, ter na kak način si bo prizadevala za odpravo nesorazmernega posega v versko svobodo in kulturno tradicijo na območju, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost v Republiki Italiji.

Italijanski časopisi zaradi akcije poslancev pograbili temo

Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu upajo, da odgovor Evropske komisije ne bo le »birokratski«, ampak se bodo pristojni v Evropski komisiji zavzeli za aktivno rešitev nastale težave.

Novica je prišla tudi na stran italijanskih medijev. Tržaški časopis Il Piccolo je zapisal, da gre za skupno akcijo vseh slovenskih EU poslancev. Mnogi ostali mediji poudarjajo, da gre za skupno akcijo slovenskih poslancev, ki so iz lokalne teme naredili bruseljsko afero.

8 komentarjev

  1. Zvonenje je neverjetno moteče in kako daleč se ga sliši!

    Ko je Domovina pred nedavnim psala o Dolinskih zvonovih, so se oglasili celo nekateri naši Gorenjci, ki jih je motilo bučanje zvonov, ki se je slišalo iz tržaške Doline.

    Še hujši kot glasnost so ideološki predsodki do zvonenja, ki mnogim celo zameglijo um.

    Jaz, ki sem tradicionist, pa obožujem petje zvonov, ki spremljajo človeka in skupnost ob vseh njunih veselih in žalostnih trenutkih.

    Zamislite si cekvene praznike brez brez zvonenja in petja ali pogreb brez duhovnika in zvonenja. Bil sem že na takem pogrebu, pa je bilo meni nerodno in težko.

    • Enako razmišljam.
      Glede pogrebov imam enake izkušnje, ko se mi smili ta, ki se je odrekel Krščanski kulturi.
      Čeprav je pogreb žalna slovestnost, je ta, ko se odvija po krščanskih vrednotah in navadah, mnoko bolj SLOVESEN in povzdigne človeka v Nebeške višave, z zvonenjem, petjem in molitvami duhovnika.

      Potruditi se moramo, da ta navada ostane.

  2. Zdaj brenkajo na nacionalna čustva, dejstvo pa je, da hrup škodi zdravju, psihično in fizično. O tem obstajajo neštevilne študije.
    Seveda pa so visoki decibeli zvonenja omejeni na sorazmerno majhno populacijo tistih, ki stanujejo v bližini cerkva, ostalim pa se zdi zvonenje blagoglasno. Vse je relativno, toda upoštevati je treba interes tistih, ki so oškodovanci.

    Cerkev bi morala sama sprejeti omejitve zvonenja, bitje cerkvenih ur pa sploh odpraviti.

    • Ko se je še bolj in več pobožno zvonilo, je bilo tudi več Slovencev.

      Zdaj bi pa utšali zvonove, ki so budili in opominjali, nič pa ne bi storili za to, da Slovenci ne bi v kratkem času izumrli.

      Do konca stoletja se že utegne zgoditi, da Slovenec Slovenca s heriba na hrib ne bo doklical z najbolj glasnimi in milo pojočimi zvonovi.

Komentiraj