Študentje bodo s predano peticijo zahtevali ohranitev izrednega študija

2.100 izrednih študentov DOBA Fakultete v peticiji nasprotuje predlogu Zakona o visokem šolstvu, ki ukinja izredni študij ter postavlja izredne študente v neenakopraven položaj. Študentke in študenti s podporo fakultet v peticiji pozivajo odločevalce, naj premislijo in poiščejo pravičnejše rešitve, ki ne bodo omejevale dostopa do izobraževanja in ne bodo povzročale dodatne socialne stiske. Predaja peticije bo potekala danes, 24. januarja, na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
»Predlog zakona bo vplival na pomembno skupino državljank in državljanov, ki zaradi dela, družinskih obveznosti ali drugih okoliščin ne morejo obiskovati rednega študija, vendar si želijo dokončati študij v normalnem času. S tem bo močno otežen dostop do visokega šolstva. Zaključek izrednega študija dokazano izboljšuje njihove eksistenčne pogoje in prinaša pozitivne posledice v življenju, delodajalci ocenjujejo, da 70 odstotkov diplomantov izrednega študija napreduje v karieri,« opozarjajo izredni študentje, ki poudarjajo, da je izobraževanje dobrina, ki naj bo v odprti in solidarni družbi omogočena čim večjemu številu državljank in državljanov – na način, ki vseživljenjsko izobraževanje spodbuja, omogoča in podpira ter mu ne postavlja nedomišljenih ovir.
Obstoječi Zakon o visokem šolstvu se kljub številnim novelam v nekaterih poglavjih ni ključno spremenil od sprejetja leta 1993. Ministrstvo je septembra zapisalo, da je predlog novega zakona pripravila delovna skupina, v kateri so bile predstavnice in predstavniki vseh, ki jih zakon zadeva – javne in zasebne visokošolske ustanove, študentke in študenti, znanstvenoraziskovalne institucije, sindikati, gospodarstvo in Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva (NAKVIS). »Ne gre torej za predlog zakona, ki bi ga pripravili samo na ministrstvu, ampak predlog, ki ga je pripravila široko zastavljena delovna skupina,« je dejal minister Igor Papič, ki je kot najpomembnejšo novost novega zakona izpostavil dvig sredstev za visoko šolstvo. Pomembna novost zakona je po besedah ministrstva tudi, da bo država ustanavljala le javne visokošolske zavode in ne več javnih samostojnih visokošolskih zavodov, kot so denimo posamezne fakultete. Prav tako je v zakonu podrobno opredeljen postopek podeljevanja koncesij. In nenazadnje – še ena novost v zakonu je časovno prilagojen študij, ki bi nadomestil sedanji izredni študij. »Gre za prilagoditev študija tistim, ki so že zaposleni,« je dejal minister Papič. Časovno prilagojen študij naj bi omogočil dokončanje študijskega programa v daljšem času. Na predlog zakona o visokem šolstvu, ki je bil v javni obravnavi od 12. junija do 24. julija, je sicer prispelo okoli 60 pripomb – študente je najbolj razburila ukinitev izrednega študija. Minister sicer poudarja, da naj bi bila dolžina študija tudi v prihodnje odvisna od posameznika.

Po navedbah študentov, ki so podpisali peticijo, predlog zakona brez analiz in argumentov ukinja izredni študij, uvaja časovno prilagojen študij, ki bi pomenil dve leti študija za en letnik, ukinja pravice in ugodnosti izrednih študentov oziroma študentov, ki se ne morejo vključiti v redni študij ter uvaja brezplačen izredni študij na javnih univerzah. Veliko študentov študira izredno zaradi dela, družinskih obveznosti ali drugih razlogov. »Podaljševanje študija na dve leti za en letnik bi pomenilo, da bi se študentom, ki bi študirali po časovno prilagojenem študiju, avtomatično podvojilo trajanje študija. Dodiplomski študij bi zaključili v šestih letih namesto treh, magistrski študij pa v štirih letih,« so opozorili in pojasnili, da bi takšna ureditev onemogočala osebni napredek posameznikov in napredovanja na trgu dela. Hkrati pa bi jim dodatno otežila ali podaljšala pot do željene višje izobrazbe. »Zato predlagamo ohranitev izrednega študija s časovno prilagoditvijo, kot jo opredeli visokošolski zavod, npr. izvajanje študijskega procesa neprekinjeno celo leto, kar je dokazano ustrezna rešitev za zaposlene študente,« so zapisali.
Izredni študenti so pogosto posamezniki iz ranljivih skupin, ki si rednega študija zaradi urnikov, družinskih obveznosti ali oddaljenosti ne morejo privoščiti. Ukinitev pravic izrednih študentov bi mnogim preprečila nadaljnje izobraževanje – predlog zakona po navedbah izrednih študentov namreč ukinja pravice, ki izhajajo iz statusa študenta za izredne študente oziroma za študente, ki bi po predlogu zakona študirali po časovno prilagojeni obliki. Po predlogu zakona bi bil študij na javnih univerzah brezplačen, kar pa postavlja v neenakopraven položaj študente, ki se odločajo za študij na zasebnih izobraževalnih ustanovah. »Zato predlagamo ohranitev pravic in ugodnosti izrednih študentov in uvedbo subvencij za izredne študente za študij na javnih ali zasebnih ustanovah,« so zapisali. Študentje podpisniki peticije tako zahtevajo ohranitev izrednega študija v Zakonu o visokem šolstvu, ohranitev statusa in pravic izrednih študentov, enakopraven položaj izrednih študentov na javnih in zasebnih visokošolskih ustanovah, npr. z dodeljevanjem subvencij ali vavčerjev. Poleg tega zahtevajo možnosti časovne in organizacijske prilagoditve izvedbe izrednega študija na visokošolskem zavodu brez obveznega podaljševanja študija, ukinitev samoumevnega financiranja izrednega študija na javnih univerzah, dialog med odločevalci in študentskimi predstavniki, s ciljem iskanja rešitev, ki bodo omogočale enakopravnost in dostopnost izobraževanja za vse ter upoštevanje socialnih posledic sprememb zakonodaje, ki vplivajo na študente in širšo skupnost.
Podporo peticiji je že izrazilo več kot 2.100 študentov, število podpisnikov še naprej raste. Podpisniki poudarjajo, da bodo v primeru nadaljevanja zakonodajnega postopka pripravljeni organizirati širše proteste in vključiti mednarodne študentske organizacije. Peticija je bila v torek, 21. januarja 2025, poslana ministru za visoko šolstvo, znanost in inovacije z zaprosilom za termin za predajo peticije in predstavitev argumentov proti načrtovanim spremembam. Predaja peticije bo potekala 24. januarja na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Alma Mater v Washingtonu združila vodilne strokovnjake za umetno inteligenco

Na slabe razmere v zdravstvu opozarjajo tudi medicinske sestre

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja

Zbor za republiko: 'Ne' manipuliranju o Izraelsko-Palestinskem konfliktu

Zakonodajna služba raztrgala predlog pravnice Urške

Velenjski svetniki so vložili pobudo za preimenovanje Titovega trga

Želijo povsem uničiti slovensko policijo?
Ekskluzivno za naročnike

Novo: 187. številka tednika Domovina

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Video objave
Izbor urednika

Novo: 187. številka tednika Domovina

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

5 komentarjev
Andrej Muren
Kakšna neumnost pa je spet to? Ali ti golobovci res niso sposobni spraviti skupaj česa pametnega? Ali pa namerno sabotirajo Slovenijo?
Mefisto
Izredni študij je treba v celoti ukiniti!
helena_3
Leta 1967 sem se vpisala na dopisno srednjo šolo (izredni študij!), ker je bila to edina možnost, da pridobim kakšno izobrazbo - zaradi bolezni in posledično slabega materialnega položaja naše družine. Do štipendij pa kmečki otroci nismo imeli dostopa - razen za kakšno poklicno šolo tehnične smeri, kjer pa se nekateri nismo videli. Ljudje imamo različne darove, jaz nisem preveč ročno spretna. Kasneje sem ob redni zaposlitvi končala še fakulteto. Nič ni bilo zastonj - študij je bilo treba plačati iz lastnega žepa. Ni meni socializem plačal šolanja, sama sem si ga. Vseeno pa: HVALA, KER SEM IMELA TO MOŽNOST. HVALA ZA MOŽNOST IZREDNEGA ŠTUDIJA!
Madison
Mefisto, skoraj ne morem verjeti, da ste, preden ste to zapisali, resno premislili! Če pa zares mislite, da bi bilo treba ukiniti izredni študij, se ne zavedate, kakšna krivica bi bila to za številne mlade ljudi, ki si ne morejo privoščiti rednega študija na račun staršev ali drugih plačnikov. Poleg tega nekateri mladi ljudje, zaradi omejitev vpisa v določene študijske programe, nimajo druge izbire, kakor da določen študij sami plačajo, če želijo tisto materijo doštudirati. Poznam vsaj dva prizadevna mlada človeka: eden se je moral po smrti očeta redno zaposliti, da se je lahko preživljal in se je nekaj let kasneje ob delu vpisal v izredni študijski program, kjer uspešno in redno opravlja vse izpite, druga pa je želela na fakulteti doštudirati zdravstveno nego, omejitve pri vpisu v redni program so ji to preprečile, zato so ji starši plačali izredni študij, ki ga je uspešno dokončala. Vsled navedenega priporočam, da svojo izjavo še enkrat dobro premislite.
Ljubljana
Kako je to mogoce ?
Saj golobja vlada vendar strasno podpira znanost in izobrazevanje !
Spet ena zadeva v "dobrobit drzave in ljudi, sploh mladih"..
Mogoce he to AB povedal na kranjski gimnaziji.
Odvratna vlada.
A kdo pozna en pozitiven ukrep teh barab??
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.