Ste vedno zaposleni in nimate časa? Kaj s tem v resnici sporočate.

Ste eden tistih ljudi, ki so stalno zaposleni s tipkanjem na računalnik, drsenjem po ekranu tablice ali pametnega telefona, na nagovore in povabila pa redno odgovarjate z "nimam časa"?

Tolažite se lahko z dejstvom, da niste edini ter prepričanjem, da vas to dela pomembne, nepogrešljive.

A v resnici na ljudi s tem ne napravite kakšnega posebnega vtisa. Nasprotno, sporočilo, ki ga dajete, lahko spodkoplje vašo kariero in odnose, pravijo strokovnjaki za BBC. 

No, v našem vsakdanjiku "nima časa" vse več ljudi. V raziskavi 9.700 zaposlenih iz osmih držav jih je kar polovica dejala, da jim je v zadnjih petih letih število delovnih ur močno naraslo.

Eden od treh delavcev je potožil o vedno težjem ohranjanju ravnovesja med službenim in zasebnim življenjem. Po študiji so glavni razlogi za vedno nove delovne obremenitve in prezaposlenost negotovost zaposlitve, delo v različnih časovnih pasovih in konstantna digitalna povezanost.

Biti prezaposlen izpade nevljudno ali celo grobo

"Delal sem v veliko okoljih, kjer se je prezaposlenost častilo," pravi Ed Baldwin, svetovalec in kadrovski strateg iz Denverja, ki na tem področju dela že 25 let. "Zaposleni vidijo, da so njihovi delodajalci stalno zelo zaposleni, zato želijo takšni izpasti tudi sami," ocenjuje.

Morda se to zdi tudi edino pametno. Nenazadnje nam pravijo, da se moramo za v službo oblačiti in se obnašati tako, kot na istem delovnem mestu pričakujemo od drugih. Toda pri "biti stalno zaposlen" obstaja izjema. Prej kot da naredi vtis, človek lahko izpade nevljuden ali celo grob, pravi Baldwin.

"Splošna zmota je v prepričanju, da s vtisom zaposlenosti, četudi v resnici nisi, daješ znak da nekaj veljaš, naj bo to za tvojega šefa, kolege, družino, prijatelje. Morda je bilo včasih res tako, vse dokler "nimam časa" ni postal standarden, rutinsko avtomatizirani odgovor."

Ljudje ob takšnem odgovoru namreč v resnici slišijo nekaj povsem drugega. To je tako, kot da bi te sodili po tem kako zaposlen si in ne koliko si zares produktiven. V resnici zgolj sporočaš, da nisi najbolj uspešen pri postavljanju prioritet ter da ti sogovornik zagotovo ni  prioritetna skrb.

"Nekje znotraj nas je spoznanje, da z nenehno zaposlenostjo, ki ni niti produktivna niti koristna, razočaramo sebe ali družino," pravi poslovni psiholog Tony Crabbe, svetovalec za podjetja kot so Mycrosoft, Disney and HSBC in avtor knjige Busy.

Še pred nekaj desetletji je bil znak bogastva lagodnost, zdaj ni več tako

Zaposlenost in pomanjkanje prostega časa sta postala statusni simbol, meni Silvia Bellezza, profesorica marketinga na Columbia Business School v New Yorku.

V 60. letih prejšnjega stoletja je bil znak bogastva in uspeha lagoden način življenja. Sedaj se je to pojmovanje obrnilo na glavo. A na kompleksnem trgu dela, kjer lovci na kadre iščejo najboljše kandidate, zaposleni ljudje izpadejo kot tisti z najbolj zaželenimi sposobnostmi in lastnostmi.

Zdaj ni tako pomembno nositi drago uro ali diamantni prstan - bolje je kazati svojo prezaposlenost. Slednje se najbolj pozna v ZDA, pravi Bellezza.

"Delo je poglavitnega pomena za ameriško identiteto," pravi in opaža, da je v Evropi vidik drugačen. "V Italiji denimo junija vsi govorijo o tem, kaj bodo počeli med poletjem. Če rečeš, da boš ves čas delal, izpadeš kot nezanimiva oseba in zguba, ki nima denarja za resne počitnice."

Kaj naj potem raje rečemo?

Laura Simms, strokovnjakinja za tveganje in varnost iz Detroita pravi, da je resnično razdražena, kadar sliši koga reči  "sem zaposlen" ali "nimam časa".

"Veliko raje bi slišala, da mi nekdo reče 'ravno vnašam naročilo za 100.000 dolarjev in bom vesel, če vas lahko kontaktiram ob štirih'."

Če te kdo vpraša kako si, ni potrebno takoj odgovoriti s prezaposlenostjo, svetuje psiholog Crabbe. Raje izkoristi priložnost in povej, na čemu delaš in kaj te navdušuje; o kakšnem zanimivem pripetljaju ali dogodivščini med vikendom.

"Nekaj je gotovo - stalno govoriti nekomu kako zaposlen si ne bo pomagalo pri tvoji karieri ali med vama ustvarilo iskrice," za BBC zaključuje strokovnjak za poslovne odnose.