Spomladanski izlet v rezijanski kot
Na naših glasbenih popotovanjih se tokrat ustavimo v Reziji, v tako rekoč pozabljeni dolini, v kateri so od nekdaj živeli slovensko čuteči ljudje, si na veliko pripovedovali pravljice, peli, godli in plesali – vse pa nekoliko po svoje. Marsikaj od tega se da videti in občutiti v Muzeju rezijanskih ljudi, ki je odprt tudi med tednom, seveda pa se morate srečati tudi z znamenitimi rezijanskimi potujočimi brusači.
Do rezijanske doline (po italijansko Val Resia) se da lepo pripeljati iz Trbiža po stari cesti do Žabnice, Kluž in Ravance, kjer vas sicer ves čas spremljajo italijanski napisi, vendar je več krajev z imeni, ki spominjajo na to, da so tod nekdaj živeli Slovenci. Vse od Karantanije. Od matične Slovenije pa niso bili odrezani samo zaradi italijanske agresivnosti, temveč so jih ločevale tudi visoke gore s ponosnim Kaninom vred (2587 m).
Samotna Rezijanska dolina namreč leži tik pod verigo visokih gora. Res je pravi čudež, da se je tod sploh še ohranila slovenska beseda. V dolini po uradnih podatkih živi še nekaj več kot sto slovensko govorečih in čutečih ljudi, v resnici pa še vsaj ducat manj. Sicer pa je treba avtomobilsko navigacijo naravnati na vasico Solbica (po italijansko Solvizza). Seveda se da priti tudi z južne strani, a pot s severne je veliko bolj preprosta in barvita.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Možganska kap

S protestom bodo opozorili tudi na nepravilnosti pri prehodu na nov sistem plač

33. svetovni dan bolnikov: »Upanje ne osramoti in nas krepi v stiski«

Neprekinjen denarni tok od RTV Slovenija do Odvetniške družbe Čeferin

Vse javne stavbe v Žužemberku so porušili – 1945 (5. del)

V NSi so prepričani, da so spremembe kazenskega zakonika nujne

Nekaj gnilega je v slovenski šoli
Ekskluzivno za naročnike

Možganska kap

Neprekinjen denarni tok od RTV Slovenija do Odvetniške družbe Čeferin

Vse javne stavbe v Žužemberku so porušili – 1945 (5. del)
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Video objave
Izbor urednika

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

4 komentarjev
Kraševka
Lepa predstavitev Rezije, ki jo je naš Kraševec - Milko Matičetov (o njem napisal knjigo "BEDENICE", gospod Premrl) zelo oboževal in je zaslužen, da se je veliko pesmi in pripovedk ohranilo "živih".
Res je Rezija kot nekakšen muzej, ki ohranja kulturo svojih prednikov.
Na Krasu so od vedno oboževali BRUSAČE, ki so po naših vaseh (dokler smo živeli v skupni državi) brusili nože in škarje, pa tudi z žico vezali lončeno posodo. Ti so bili res znajdljivi "obrtniki", ki so imeli lastno delavnico kar na kolesu in jo selili iz kraja v kraj.
To bi lahko posnemali danes razni brezdelneži, ki čakajo na pomoč države, sami pa imajo kolo le za šport.
Mi iz zahodne Slovenije, smo šli v Rezijo iz juga in prišli po slikoviti deželi do Solbice, kjer nas je pričakala - Luigia Negro in nam vse razkazala, od muzeja do brusačev in "odprtih domačij", ki tam kljubujejo, kljub skromni naravi. Res imajo veliko NARODNO ZAVEST, da ohranjajo svoj jezik živ. V Ljubljani pa imajo prav drugaćne poglede in ne razumejo, kaj pomeni ljubiti očetnjavo.
MEFISTO
Kaj naj si mislimo o ljudeh, ki obiskujejo Hišo Cvetja in Rezijo?
Kraševka
MEFISTO, pravijo, da je dobro poznati vse, potem pa pametno premisliti kam se obrnemo. Kdor pozna samo svoj prag, je oskogleden in težko sodeluje z drugimi.
Realist
Odličen Sivec!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.