Spletne goljufije letos povzročile že za 28 milijonov škode

Sogovorniki dogodka o naraščajočih tveganjih spletnih goljufij in potrebi po skupnem ukrepanju so se strinjali, da je za učinkovito obrambo pred kibernetskimi grožnjami potrebno stalno medsektorsko sodelovanje vseh deležnikov v verigi, izmenjava informacij in izobraževanje vseh skupin prebivalstva. Združenje bank Slovenije je ob tem poudarilo, da je ozaveščanje o kibernetskih tveganjih eden od ključnih aktivnosti za varno digitalno prihodnost – a sam po sebi ni zadosten ukrep, potrebne so sistemske rešitve. Kampanja Pazi.se – Izobrazi.se, ki jo izvajajo banke in hranilnice, mora tudi zato prerasti v nacionalno pobudo.

V okviru oktobra – meseca kibernetske varnosti – je potekal dogodek, namenjen ozaveščanju javnosti o naraščajočih tveganjih spletnih goljufij in potrebi po skupnem ukrepanju. Novinarsko konferenco »Kibernetsko odporno družbo bomo zgradili le z zavezništvom vseh deležnikov« so organizirali Združenje bank Slovenije v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Zvezo potrošnikov Slovenije ter slovenskimi bankami in hranilnicami.

Direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je poudarila, da digitalizacija prinaša številne koristi, hkrati pa odpira vrata novim tveganjem. »Kibernetska varnost se začne pri vsakem posamezniku, a zares varno digitalno okolje lahko ustvarimo le, če sodelujejo vsi – finančne institucije, izobraževalne ustanove, policija, potrošniške organizacije in država,« je zatrdila. 

Letos že za 28 milijonov škode

Predstavnik Uprave kriminalistične policije David Gracer je predstavil najnovejše podatke o obsegu spletnih goljufij v Sloveniji. Kot je povedal, je bilo od leta 2020 prijavljenih več kot 8 tisoč primerov s skupno škodo, ki presega 130 milijonov evrov. Letos do srede oktobra so prejeli okoli 2 tisoč prijav, kar je skoraj toliko kot v celotnem lanskem letu.

Pri tem je po njegovih besedah nastalo za skoraj 28 milijonov evrov materialne škode (lani 31 milijonov). Najpogostejše oblike goljufij po njegovih besedah ostajajo investicijske prevare, zlorabe podatkov plačilnih kartic in ribarjenje bančnih podatkov (phishing).

Najpogostejša je investicijska goljufija, pri kateri se posameznikom obljublja hiter in visok zaslužek z vlaganji. Lahko gre na primer za vlaganja v kriptovalute. Sprva predlagajo manjše vložke, potem pa te vrednosti postopoma zvišujejo. Ko želi posameznik dobiček izplačati, goljufi zahtevajo dodatna plačila z izgovorom npr. davkov in carin.

Pogoste so tudi zlorabe podatkov plačilnih kartic, do katerih goljufi pridejo na različne načine. 

Opozoril je še, da storilci uporabljajo vse bolj prefinjene tehnike socialnega in psihološkega vplivanja, pogosto pa izkoriščajo zaupanje uporabnikov in njihovo željo po hitrem zaslužku. »Vsaka obljuba o lahkem dobičku brez tveganja je znak za previdnost,« je poudaril in dodal, da lahki dobički za nič ali malo dela ne obstajajo.

Digitalna spretnost še ne pomeni digitalne pismenosti

Melita Puklek Levpušček z oddelka psihologije Filozofske fakultete je pojasnila psihološko ozadje spletnih prevar in izpostavila, da ljudje pogosto nasedemo zaradi kombinacije zaupljivosti, utrujenosti in miselnih pristranskosti. Mladi so po njeni oceni posebej ranljivi zaradi vpliva družbenih omrežij, občutka stalne povezanosti in strahu, da bi kaj zamudili.

»Digitalna spretnost še ne pomeni digitalne pismenosti – znati uporabljati tehnologijo ne pomeni, da jo znamo uporabljati varno,« je opozorila. Goljufi se po njenem pojasnilu radi izdajajo za uveljavljene banke in izkoriščajo podobe znanih strokovnjakov, saj je zaupanje naša temeljna potreba, avtoriteta pa to potrebo zadovoljuje.

Aleš Ritonja, član delovne skupine za preprečevanje prevar pri plačilih pri Združenju bank, sicer iz OTP banke, je predstavil trende finančnih zlorab, ki se po podatkih Evropske komisije povečujejo eksponentno. Leta 2024 je bilo v EU kar 43 odstotkov več poskusov digitalnih prevar kot leto prej, uporaba socialne manipulacije pa se je povečala za 77 odstotkov.

Tanja Piškur iz Zveze potrošnikov Slovenije je poudarila, da potrošniki potrebujejo ne le informacije, temveč tudi sistemsko zaščito in enostavne poti do pomoči v primeru zlorabe. »Varnost ne sme biti odvisna le od znanja posameznika, ampak od usklajenega delovanja vseh členov v verigi – od bank, regulatorjev in policije do digitalnih platform in telekomov,« je dejala.