Specialna vojna za oblast: prisluškovanja, zalezovanja, izdaja tajnih dokumentov ... kaj če je vse res?

Peter Merše
V zadnjem tednu pred novimi posvetovanji predsednikov poslanskih skupin pri predsedniku republike glede sestavljanja nove vlade ozračje na slovenskem političnem parketu postaja vse bolj pregreto in histerično.

Tabor Marjana Šarca kampanjo proti nastanku nove vlade gradi na tajnih dokumentih o madžarskih investicijah v medijih SDS-a, ki so v javnost nezakonito prišli iz Möderndorferjeve komisije. A nekateri so prepričani, da so v uporabi še bolj problematične obveščevalne metode, vse do pridobivanja občutljivih podatkov o posameznih politikih v namene izsiljevanja. 

Ali to drži, še ne bomo izvedeli, saj je generalna direktorica policije parlamentarni komisiji onemogočila vpogled v podatke, kdo je brskal po policijskih kartotekah poslancev in njihovih družin. Po drugi strani pa Šarec in njegovi trdijo, da je vse to akcija preusmerjanja pozornosti SDS-a, napad na policijo pa kaže, kako blizu je Slovenija zdrsu v avoritarizem. 

Po tem, ko so se v javnosti pojavili podatki o transakcijah madžarskih poslovnežev, ki naj bi jih v javnost spravil poslanec LMŠ in nakazujejo povezanost medijev pod okriljem SDS s poslovneži z Madžarske, je Požareport objavil vest, da naj bi Marjan Šarec, oziroma sekretar za nacionalno varnost, Damir Črnčec preko svojih omrežij vohunila za vodilnimi člani strank SMC, Desus in SAB ter njihovimi poslanci v državnem zboru. Namen naj bi bil pridobiti obremenilne podatke iz njihove preteklosti, s katerimi bi politike lahko izsiljevali, da ne bi podprli vlade Janeza Janše.

Tako Marjan Šarec kot Damir Črnčec sta takšno početje odločno zanikala, slednji pa je napovedal, da bo v zaščito svojega imena uporabil "vsa pravna sredstva". Bojan Požar je tako v njegovem imenu že prejel sporočilo odvetniške pisarne Nataše Pirc Musar z zahtevo po popravku.

Knovs na NPU


Skupina treh poslancev parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pod vodstvom njenega podpredsednika Žana Mahniča (SDS) je včeraj opravila nenapovedan nadzor na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), kjer jih je med drugim zanimalo tudi, ali je kdo vpogledoval v podatke, ki jih policija hrani o poslancih parlamentarnih strank SDS, NSi, SMC, SAB, Desus in poslancih narodnih manjšin ter njihovih sorodnikih.

Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar je ta vpogled preprečila z obrazložitvijo, da KNOVS nima pooblastil, da bi pregledoval omenjene podatke.

V svojih bazah podatkov policija beleži vse obravnave določene osebe. Vpogled v takšno bazo lahko nudi obilico občutljivih osebnih podatkov o posamezni osebi, posedovanje takšnih podatkov pa lahko pomeni odlično orodje za ustrahovanje politikov, v kolikor je koga od njih ali njihovih družinskih članov policija že kdaj obravnavala, pa naj bo to vožnja pod vplivom alkohola, razgrajanja na javnem kraju ali nasilje v družini.

Policijska baza je zato zasnovana tako, da se vsi vpogledi v bazo beležijo, policist ali druga uradna oseba, ki v podatke vpogleda pa mora navesti razlog svojega vpogleda in posledično se vsakršen tak vpogled zabeleži. Pregled tovrstnih zabeležk pa bi hitro lahko razkril, če se je koga pregledovalo v sumljivih okoliščinah.


Je pa danes preiskovalna komisija v zadevi Franc Kangler na nujni seji odločila, da začenja preiskovanje suma zlorabe obveščevalno-varnostnih služb proti aktualnim poslancem in ministrom iz političnih namenov. S pomočjo te komisije bi lahko od policije pridobili seznam vpogledov v policijske kartoteke izpostavljenih politikov, ki ga je Bobnarjeva zdaj zablokirala.

Varnostni strokovnjak Boštjan Perne: Zakon je napisan dvoumno, a nadzor je potreben


KNOVS tako ni mogel ne ovreči ne potrditi namigovanj, da morda kdo vpogleduje v policijske podatke o poslancih in njihovih družinskih članih. Sta se pa besedno sporekla poslanec Mahnič in generalna direktorica policije Bobnarjeva. Mahnič, ki naj bi grozil direktorici policije, se brani, da je rekel samo, da je njegova izjava vzeta iz konteksta, podobno, kot je narobe razumela kontekst izjave Janeza Janše pred meseci poslanka LMŠ Jerca Korče.



 



V tem pregretem ozračju je na mestu vprašanje, kaj je res in kaj je le del političnega boja za oblast, ki očitno ne izbira več sredstev. Nekdanji direktor OVS Boštjan Perne opozarja, da je ob takšnih indicih, ki so v javnosti zaokrožili v zadnjem času, nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb potreben, vendar mora biti izveden strokovno.

Glede pristojnosti KNOVSa opozarja, da je zakon napisan nekoliko dvoumno in ga različni pravniki interpretirajo različno, vendar je služba OVS pod njegovim vodenjem vselej KNOVSu posredovala vse podatke, ki so jih zahtevali. Ne glede na to, v pristojnosti katere institucije je to, pa meni, da je nujno, da se v takem primeru sproži nadzor in da se razišče, ali je prišlo do zlorab in se v tem primeru resno ukrepa, ali pa naj se pokaže, da službe delujejo zakonito.

Ocenjuje tudi, da če je prišlo do zlorab gre, za posamezne policiste in nikakor za sistemski proces. Dodaja še, da je prisluškovanje politikom tehnično precej zahtevno in posledično manj verjetno, prav tako malo verjetno, vendar manj zahtevno je tudi sistematično sledenje. Vendar pa je za ovržbo teh navedb nujna preiskava in je govorjenje o tem brez dokazov brezpredmetno.

Predsedniki strank »v žarišču« različno zaskrbljeni glede sledenja in vohunjenja nad svojimi poslanci


Na dogajanje so se odzvali tudi v strankah, ki so se znašle v žarišču pritiskov. V SMC »nimajo informacij o tem, da naj bi njihovim članom in njihovim družinskim članom nezakonito sledili in za njimi vohunili. Upajo, da informacije, ki se pojavljajo v nekaterih medijih, v celoti ne držijo, saj verjamejo, da živijo v svobodni državi, v kateri so človekove pravice nedotakljive in varovane pred vsemi oblikami zlorab in posegov vanje.« Podobno stališče so zavzeli tudi v Desusu, kjer prav tako niso zaznali, da bi kdo za njimi vohunil ali jih izsiljeval.

Nekoliko drugače menijo v stranki Alenke Bratušek, kjer so opozorili na nenavadno policijsko obravnavo sina Alenke Bratušek, zaradi katere v naključja namreč ne verjamejo.



Medtem Marjan Šarec in Damir Črnčec prek svojih Facebook profilov svarita, da naj bi šlo s strani KNOVSa za napade na policijo, ki da Slovenijo vodijo v Janšev avtoritarizem. Več o današnji objavi Damirja Črnčeca, ki je bila prva odkar je v službi Marjana Šarca, v posebnem članku s komentarjem uredništva. 

Obstoječa dejstva:





      • V javnosti je bilo več indicev o morebitnih zlorabah tajnih služb in policije. Denimo fotografije porscheja Karla Erjavca dan pred kongresom DeSUSa, fotografije zasebnih srečanj Aleksandre Pivec, razkritje zaupnih podatkov o transakcijah madžarskih poslovnežev, obremenilne fotografije nekdanjega direktorja Telekoma in tako dalje.

      • Nadzor nad obveščevalno-varnostnimi službami je v primeru tovrstnih indicev nujno potreben

      • Zakon o KNOVS je napisan nekoliko dvoumno in ne določa povsem jasno, za kaj so poslanci pristojni in za kaj ne. Vendar pa bi v vsakem primeru nadzor neka institucija, KNOVS ali specializirano državno tožilstvo moralo opraviti.

      • Nadzorovane službe so se v tem in preteklem mandatu začele bistveno bolj sprenevedati in skrivati podatke, kot je bilo to običajno v preteklosti. Aktivnejši pri preiskovanju pa je postal tudi KNOVS

      • Potrebno je z zakonom jasno opredeliti, katere podatke KNOVS lahko pregleduje in katerih ne, da v prihodnje ne bo več dilem o pristojnostih.

      • Nadzor mora biti izveden strokovno in ne z namenom politizacije.











KOMENTAR: Peter Merše
V igri prestolov so dovoljena vsa sredstva
Eden najbolj znanih citatov iz serije Igra prestolov je: »Ko igraš igro prestolov ali zmagaš, ali umreš, vmesne možnosti ni.« In v tej igri se zdi, da so nekaterim za dosego cilja dovoljena vsa sredstva. Težko je natančno oceniti, koliko je kdo prestopil dovoljenega in kdo ne, gotovo pa je eno: če bo katera stran (pri čemer je tista, ki je na oblasti, v prednosti) pridobila obremenilne podatke o poslancih ali njihovih družinah, jih bo tudi uporabila v političnem boju. Indici vsekakor kažejo na to, da vsi asi iz rokavov še niso na mizi. Tako so odprte še vedno tudi vse možnosti - niti predčasne volitve niti nova koalicija še vedno ni gotova. Kateri asi se še skrivajo v rokavih, bodo pokazali prihodnji dnevi. Vsekakor pa bi bilo za zdravo delovanje slovenske družbe nujno opraviti nadzor nad tajnimi službami. Konkreten in natančen nadzor, ki se ne bi smel zatikati v detajle nejasne zakonodaje o tem, katere podatke morda lahko KNOVS pogleda in katerih ne. Zloraba obveščevalnih podatkov, če do nje pride, je huda grožnja demokraciji. Precej hujša kot financiranje določenih medijev iz tujine, čeprav tudi to ni ravno nedolžno, če je zadaj oblast druge države. V naslednjih dneh verjetno lahko pričakujemo še kakšno umazano podrobnost o slovenskih politikih, še posebej tistih, ki se bodo odločili v nasprotju z imetniki njihovih dosjejev. V vsakem primeru pa velja, da kjer se tolčejo sloni, trpi trava. Upajmo, da turbulenc le ne bo preveč.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Premier Golob vse bolj sam
  • 29. 01. 2025
Soproga ukrajinskega predsednika Olena Zelenska na obisku v Sloveniji
  • 18. 11. 2024
Kako mirno lahko spi Robert Golob?
  • 25. 03. 2025