Šola brez ocen in urnika veliki hit v prestolnici Nemčije
14-letni Berlinčan Anton Oberländer je prepričljiv govorec. Ko je lani skupaj s prijatelji na taborjenju v Cornwallu ostal brez centa, je prepričal uslužbence na nemških železnicah, da so mu podarili nekaj kart. Vodstvo železnic je tako osupnil, da so ga povabili k nagovoru dvestotih zaposlenih.
Njegovo samozavest je v veliki meri pripisati edinstveni izobraževalni ustanovi, Evangeličanski šoli Berlin-Center, ki je tradicionalni pristop k učenju obrnila na glavo, piše The Guardian.
Če bi večino šolarjev omenjene šole vprašali, kateri je njihov najljubši predmet, bi ponudili nenavaden odgovor: izziv. Zanj šolarji med dvanajstim in štirinajstimi letom dobijo 150 evrov, s katerimi si morajo organizirati tritedensko dogodivščino. Nekateri najamejo kajak, drugi gredo na kmetijo. Naš Anton si je tako organiziral treking po južni obali Anglije.
Med predmeti, na katere ne naletimo na drugih šolah, je tudi "odgovornost", v katerem kot prostovoljci pomagajo starejšim in bolnim sovrstnikom.
Na šoli se najdejo, čeprav v omejenem številu, "običajni" predmeti, kot so matematika, angleščina in nemščina, a snov se podaja brez strukturiranih urnikov in otrok se sam odloči, kdaj bo pisal test.
Toda naj se sliši tako razpuščeno, mora šolar konec vsakega tedna napisati, kaj je v minulem tednu dosegel, na kaj je še posebej ponosen in kaj želi še izboljšati. Njegov zapis je osnova za tedenski pogovor z mentorjem.
Šola je bila ustanovljena leta 2007 s šestnajstimi učenci, devet let kasneje pa jo obiskuje petsto otrok, z dolgo čakalno vrsto tistih, ki bi se jim želeli pridružiti.
Ravnateljica šole Margret Rasfeld meni, da je zdaj najboljša popotnica šole sposobnost učencev, da se znajo sami motivirati.
"Cilj napredne šole mora biti pripraviti mlade ljudi, da se soočajo s spremembo, ali še bolje, da se sprememb veselijo. V 21. stoletju bi morala šola razvijati močne osebnosti," pravi.
Na njeni šoli šolarje spodbujajo, naj si sami domislijo načine, kako izboljšati svoje sposobnosti. Na primer, da namesto testa iz matematike sprogramirajo računalniško igrico. Anton se je na svojem tritedenskem trekingu po angleških obalah naučil več angleščine, kot v večih letih učenja tega jezika v šoli.
Rasfeldova pri tem priznava, da je veliko težje dobiti učitelje, ki bi se bili pripravljeni prilagoditi novemu učnemu programu, kot učence, ki bi v njem želeli sodelovati.
Vseeno v izobraževalnem procesu obstajajo stroga pravila. Učenci, ki v času šole zapravljajo čas, morajo v šolo priti še v nedeljo, da nadoknadijo zamujeno. "Več ko imaš svobode, več strukturiranega pristopa potrebuješ," pravi Rasfeldova.
Zaradi občudovanja vrednih rezultatov šola postaja vedno bolj znana. Okoli štirideset drugih šol v Nemčijivsaj deloma v svoj učni program že vključuje Rasfeldine metode. Tako znotraj šole deluje "laboratorij za inovacije v izobraževanju", v katerem razvijajo učbenike za tovrstne šolske pristope.
Njegovo samozavest je v veliki meri pripisati edinstveni izobraževalni ustanovi, Evangeličanski šoli Berlin-Center, ki je tradicionalni pristop k učenju obrnila na glavo, piše The Guardian.
Privzgajajo odgovornost in vzpodbujajo izziv
Če bi večino šolarjev omenjene šole vprašali, kateri je njihov najljubši predmet, bi ponudili nenavaden odgovor: izziv. Zanj šolarji med dvanajstim in štirinajstimi letom dobijo 150 evrov, s katerimi si morajo organizirati tritedensko dogodivščino. Nekateri najamejo kajak, drugi gredo na kmetijo. Naš Anton si je tako organiziral treking po južni obali Anglije.
Med predmeti, na katere ne naletimo na drugih šolah, je tudi "odgovornost", v katerem kot prostovoljci pomagajo starejšim in bolnim sovrstnikom.
Na šoli se najdejo, čeprav v omejenem številu, "običajni" predmeti, kot so matematika, angleščina in nemščina, a snov se podaja brez strukturiranih urnikov in otrok se sam odloči, kdaj bo pisal test.
Toda naj se sliši tako razpuščeno, mora šolar konec vsakega tedna napisati, kaj je v minulem tednu dosegel, na kaj je še posebej ponosen in kaj želi še izboljšati. Njegov zapis je osnova za tedenski pogovor z mentorjem.
Ustvariti računalniško igrico namesto pisanja testa iz matematike
Šola je bila ustanovljena leta 2007 s šestnajstimi učenci, devet let kasneje pa jo obiskuje petsto otrok, z dolgo čakalno vrsto tistih, ki bi se jim želeli pridružiti.
Ravnateljica šole Margret Rasfeld meni, da je zdaj najboljša popotnica šole sposobnost učencev, da se znajo sami motivirati.
"Cilj napredne šole mora biti pripraviti mlade ljudi, da se soočajo s spremembo, ali še bolje, da se sprememb veselijo. V 21. stoletju bi morala šola razvijati močne osebnosti," pravi.
Na njeni šoli šolarje spodbujajo, naj si sami domislijo načine, kako izboljšati svoje sposobnosti. Na primer, da namesto testa iz matematike sprogramirajo računalniško igrico. Anton se je na svojem tritedenskem trekingu po angleških obalah naučil več angleščine, kot v večih letih učenja tega jezika v šoli.
Rasfeldova pri tem priznava, da je veliko težje dobiti učitelje, ki bi se bili pripravljeni prilagoditi novemu učnemu programu, kot učence, ki bi v njem želeli sodelovati.
Več je svobode zahteva več strukture
Vseeno v izobraževalnem procesu obstajajo stroga pravila. Učenci, ki v času šole zapravljajo čas, morajo v šolo priti še v nedeljo, da nadoknadijo zamujeno. "Več ko imaš svobode, več strukturiranega pristopa potrebuješ," pravi Rasfeldova.
Navdih za druge šole
Zaradi občudovanja vrednih rezultatov šola postaja vedno bolj znana. Okoli štirideset drugih šol v Nemčijivsaj deloma v svoj učni program že vključuje Rasfeldine metode. Tako znotraj šole deluje "laboratorij za inovacije v izobraževanju", v katerem razvijajo učbenike za tovrstne šolske pristope.
Zasebna šola za revne in bogate, verne in ateiste
Čeprav šola temelji na evangeličanskih vrednotah in se dan začne z jutranjo molitvijo, enkrat mesečno pa z obredi, je krščenih šolarjev zgolj tretjina.
In četudi je zasebna šola, veliko otrok prihaja iz migrantskega okolja, okoli sedem odstotkov jih prihaja iz družin, kjer se nemščine ne govori.
Šolnina se izračuna po finančnih zmožnostih staršev, pokriva jo evangeličanska fundacija, ki podpira več evangeličanskih šol v Belinu.
Čeprav šola temelji na evangeličanskih vrednotah in se dan začne z jutranjo molitvijo, enkrat mesečno pa z obredi, je krščenih šolarjev zgolj tretjina.
In četudi je zasebna šola, veliko otrok prihaja iz migrantskega okolja, okoli sedem odstotkov jih prihaja iz družin, kjer se nemščine ne govori.
Šolnina se izračuna po finančnih zmožnostih staršev, pokriva jo evangeličanska fundacija, ki podpira več evangeličanskih šol v Belinu.
Zadnje objave
Kot je bilo obljubljeno: sporne prehranske smernice so umaknjene
11. 6. 2026 ob 18:09
Vlada na seji preklicala ukrepe proti Izraelu in opravila nekaj kadrovskih menjav
11. 6. 2026 ob 17:57
Premier Janša obljubil, da bodo z državno pomočjo pohiteli
11. 6. 2026 ob 17:53
»Mi danes nimamo ničesar« – Toča kmete na Ptujsko-Dravskem polju potisnila ob zid
11. 6. 2026 ob 16:27
Ujma je ponoči odkrivala strehe in klestila kmetijske površine
11. 6. 2026 ob 13:54
Novoletna 'zabava' dobila epilog – v Kranju so kazensko ovadili štiri osebe
11. 6. 2026 ob 11:42
Kaj se v Sloveniji dogaja z zdravstvom?
11. 6. 2026 ob 11:00
Ekskluzivno za naročnike
Vojna zastav
11. 6. 2026 ob 6:00
Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (9. del): Cerkev stopi v past
10. 6. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
12
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
1 komentar
marko.tusek
Ni se nam potrebno ozirati po tujini, saj imamo dve taki osnovni šoli že v Sloveniji: v Ljubljani in Mariboru. Gre za zasebni šoli, ki izvajata poučevanje po metodi montessori pedagogike, katerih program je priznan s strani MIZŠ.
Nimajo ne ocen, ne pišejo testov, nimajo domačih nalog, delovnih zvezkov, peresnic, saj svinčnike, radirke, barvice ... dobijo v šoli. Tudi klasične postavitve klopi v razredih ni, tabel ne uporabljajo, ker podajanje nove snovi poteka po skupinicah (cca. 5 otrok naenkrat). V razredih so skupaj sovrstniki iz ene triade. Tudi klasičnega urnika nimajo, ne zvonca, malicajo v razredu na način, da si sami postrežejo, ko so lačni.
V Sloveniji se zgodi veliko dobrih, novih, inovativnih stvari, vendar nihče zares o tem ne poroča. In Slovenci imamo neverjeten potencial, tako rekoč na vseh področjih, le razvijati si ga ne upamo, saj nas je preveč strah, kaj si bodo drugi mislili, da bomo propadli, da nam ne bo uspelo in podobno.
LP, Marko
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.