Sodne odločitve v tujini, ki so opogumile slovensko Cerkev, da vlado poziva k odpravi prepovedi verskih obredov

POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik Slovenske škofovske konference in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je pred dnevi presenetil s pismom, ki ga je v imenu vseh škofov in vernikov poslal predsedniku vlade Janezu Janši. V njem izraža pričakovanje, da bo vlada odpravila odlok o prepovedi izvajanja verskih obredov, saj ta po njegovem prepričanju nesorazmerno omejuje pravico do verske svobode.

Škofje so se v prid svojim pričakovanjem sklicevali tudi na nemško zvezno ustavno sodišče, ameriško vrhovno sodišče in francoski ustavni svet. Pogledali smo, kakšne so bile okoliščine teh sodb.

Vlada je z odlokom 13. novembra prepovedala zbiranje ljudi ter izvajanje verskih obredov. A slovenski škofje so prepričani, da je bila ta prepoved določena brez kakršnekoli utemeljitve oz. obrazložitve ter brez stvarno utemeljenih razlogov.

Ob tem je nadškof Zore opozoril, da je bilo z navedenimi odloki nesorazmerno poseženo v ustavno zagotovljeno versko svobodo. Ne samo, da verskih obredov na podlagi ustave ni mogoče pojmovno prepovedati, vlada tudi ne sme prepovedati izvrševanja verske svobode, so prepričani v Slovenski škofovski konferenci. Poudarjajo, da je verski svobodi zagotovljena najvišja raven ustavnopravnega varstva, kar naj bi v eni od odločb že leta 2004 ugotovili tudi ustavni sodniki.

Zato škofje vladi predlagajo, da odpravi prepoved verskih obredov na način, da se ob upoštevanju jasnih kriterijev kot so velikost verskega objekta, stopnja okuženosti v lokalnem okolju, število vernikov, dosledno spoštovanje priporočil in varnostnih ter zdravstvenih ukrepov za zajezitev in preprečevanje prenosa okužbe ter presoja kriterijev načela sorazmernosti, izjemoma določi omejitev števila vernikov.

Kje so se škofje zgledovali?


V oktobru so se newyorške sinagoge na državno sodišče pritožile na to, da se za verske obrede uveljavlja omejitve zaradi preprečevanja okužb s covid-19. Državno sodišče je razsodilo, da je država New York ravnala pravilno in da je le skrbela za javno zdravje.

Sinagogam so se nato pridružile še new yorške katoliške župnije. Skupaj so se v novembru na vrhovno sodišče ZDA pritožili zaradi tega, ker so jih omejitve zadele kljub temu, da so spoštovali vse predpisane ukrepe. Ob tem so dodali, da so njihove cerkve precej večje kot marsikatere trgovine, ki podobnih omejitev nimajo.

Vrhovno sodišče ZDA je nato s petimi proti štirim glasovom sodnikov razsodilo, da omejitev obiska cerkva in drugih bogoslužnih mest, ki jih je država New York sprejela zaradi preprečitve širjenja COVID-19, ni mogoče uveljaviti. To je bila prva odločitev vrhovnega sodišča, v kateri je prevagal glas nove vrhovne sodnice, Any Coney Barret, sicer globoko verne katoličanke.

"Člani tega sodišča niso strokovnjaki za javno zdravje in bi morali spoštovati sodbo tistih s posebnim strokovnim znanjem in odgovornostjo na tem področju," je zapisala večina sodnikov vrhovnega sodišča. »Toda tudi v pandemiji ustave ni mogoče odložiti in pozabiti. Omejitve, ki mnogim dejansko prepovedujejo obiskovanje verskih obredov, kršijo samo središče jamstva verske svobode.«

Zanimivo pri tem je, da je isto sodišče še spomladi s tesno večino pritrdilo ukrepu ustavitve verskih obredov v Kaliforniji.

Francosko sodišče: vlada naj še enkrat preuči omejitve za cerkvene obrede


Podoben primer je pred tednom dni prišel tudi iz Francije, kjer je francoska vlada kot del prizadevanj za upočasnitev širjenja koronavirusa izdala omejitve obiska verskih obredov. Vernikov je lahko v vsakem bogoslužnem prostoru največ 30.

Za razliko od ameriškega sodišča je najvišje francosko upravno sodišče odredilo, naj vlada ponovno preuči mejo 30 oseb in od premierja Jeana Castexa zahtevalo spremembo ukrepa.

V nasprotju z ameriškim vrhovnim sodiščem se francosko sodišče implicitno sklicuje na potrebo po uravnoteženju konkurenčnih vrednot javnega zdravja in verske svobode.

V Koloradu maše nujna dejavnost, v Kanadi visoka kazen za pastorja


Guverner Kolorada je bogoslužja razglasil za "nujno" dejavnost in dovolil odprtje cerkva in drugih bogoslužnih prostorov. Na drugi strani pa je mesto Manitoba v Kanadi izrecno prepovedalo celo drive-in maše in kaznovalo pastorja z 32.000 dolarji kazni, ker je na parkirišču organiziral maše, ki so se jih ljudje udeležili iz vozil.

50 drugih pastorjev je kaznovanemu pastorju očitalo, da se je napačno opredelil, saj po njihovem mnenju ni pokazal Kristusovega zgleda. V odprtem pismu so zapisali:

»Ugotavljamo, da vaše vztrajanje pri pravici do opravljanja maš ni v skladu s Kristusovo zapovedjo, da ljubimo bližnjega. Ugotavljamo, da vaši ukrepi zanemarjajo nevarnosti COVID-19 v naši skupnosti in da služijo le potencialni škodi za naš zdravstveni sistem in zdravstvene delavce, ki so že presegli zmogljivosti.«

Kaj pa o pozivu Slovenske škofovske konference vladi, naj odpravi prepoved obiskovanja verskih obredov, menite vi?

Vlada bo, po posvetovanju z vodji zdravstvenih institucij in predstavniki gospodarstva, odločala o morebitnem sproščanju ali celo zaostrovanju ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. Glede na številke, včeraj je bilo na novo potrjeno okuženih 1813 državljanov, največ v zadnjih petih četrtkih, pa tudi po naših neuradnih informacijah kašnih večjih sproščanj ukrepov ni pričakovati.

Mi pa vas v anonimni anketi, ki jo lahko izpolnite spodaj, sprašujemo po vašem pogledu na izraženo pričakovanje škofov, da vlada kljub razmeram sprosti obiskovanje, oziroma izvajanje verskih obredov.

Create your own user feedback survey

Rezultate ankete bomo objavili naslednji teden ...
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike