So plačani prispevki s strani države privilegij ali pravica? V kakšnem stanju je v resnici slovenska kultura?

foto: posnetek zaslona prenosa seje
POSLUŠAJ ČLANEK
Že vse popoldne v Državnem zboru poteka seja Odbora za kulturo, na kateri poslanci razpravljajo o zastoju, ki naj bi nastal na področju podeljevanja statusov samozaposlenim v kulturi. Predlagatelji seje v stranki Levica skupaj s povabljenimi umetniki ministru očitajo nezakonito delovanje pri (ne)priznavanju statusov samozaposlenih v kulturi in pravice oz. privilegija, da se jim plačajo tudi prispevki za zdravstveno in socialno varnost v primeru, da imajo "izjemne dosežke v kulturi". 

V nadaljevanju bodo obravnavali tudi konkreten primer raperja Zlatana Čordića, ki mu je ministrstvo pred dnevi status samozaposlenega v kulturi in s tem pravico do plačila prispevkov odvzelo. O ozadjih tega primera bomo na Domovini pisali v naslednjih dneh.

V prvem delu seje so svoja stališča predstavili predlagatelji seje, stranka Levica, z njihove strani vabljeni predstavniki kulturnih delavcev in minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je predstavil pogled ministrstva na predstavljeno problematiko. Debata bo trajala predvidoma do 21h.

Debata se je  vrtela predvsem okrog dveh področij. Stanja v kulturi na splošno in problematike  samozaposlenih v kulturi ter podeljevanju odločb in statusov.

Stanje v kulturi – grozno ali napredujoče?


Na strani Levice in tudi na sejo vabljenih kulturnikov je slišati, da se je stanje v kulturi poslabšalo. Da oblast proti njim bije vojno. Še dodatno je razmere poslabšala pandemija, ki velikemu delu kulture onemogoča izvajanje dejavnosti, oblast pa za to nima posluha. Ministru očitajo, da bo grobar kulture in vulgaren odnos do kulturnikov.

Minister Simoniti te očitke zavrača in meni, da kultura ni v beraškem stanju in zatrdil, da ministrstvo ne kani zatirati nobene, niti kritične in alternativne kulture, ter sprašuje predlagatelje, katero kritično misel namerava zatreti? Kot odgovor na to vprašanje, mu je Nataša Sukič (Levica) prebrala odlomek komentarja Blaža Podobnika, z Domovine, iz katerega je izpeljala, da bo favoriziral konservativnejšo umetnost.

Minister je predstavil podatke, iz katerih izhaja, da bo proračun za kulturo v letu 2021 rekorden v zgodovini. Kljub pričakovanemu 7-8 % padcu prihodkov se bo proračun za kulturo dvignil za 46 milijonov, dodatno pa se odpira možnost za dodatnih 114 milijonov iz evropskih sredstev ter predstavil množico bonitet, ki jih uživajo kulturni delavci. Poudaril je še, da tem bonitetam ne nasprotuje, želi le nakazati, da stanje nikakor ni slabo.


Kultura v številkah:


Zaposlene osebe v kulturnih domovih, gledališčih in drugih institucijah z odrsko dejavnostjo (2019): 2.618

Zaposlene osebe v galerijah in muzejih (2019): 1. 048

3.500 samozaposlenih v kulturi

2.422 ima plačane prispevke s strani države zaradi "izjemnih dosežkov" (70 %) V zadnjih petih letih se je njihovo število povečalo za 600.

10 milijonov evrov namenimo za prispevke za socialno varnost

0,7% BDP namenimo za kulturo, s čimer smo 7. država v EU po deležu BDP za kulturo.

36 milijonov interventnih sredstev je vlada namenila za področje kulture zaradi pandemije

Država je letos kulturnim zavodom izplačala vsa predvidena sredstva, čeprav ne bodo uspeli realizirati vsega programa.

Vir: SURS



Zastoj odločb samozaposlenim: nezakonito oviranje kulturnikov ali skrbnost ministra?


Osrednja tema je bil zastoj odločb samozaposlenim v kulturi. Predlagatelji ministru očitajo, da nekateri posamezniki že več mesecev čakajo na odločbe in da dobijo le odločbo o vpisu v razvid, ne pa tudi odločbe o plačevanju prispevkov, čeprav bi se  o obeh moralo odločati istočasno. To pa predstavlja stisko kulturnim delavcem, ki mesece čakajo na odločbo.

Ministru tudi očitajo, da ne gre za običajne zamude, temveč vtikanje ministra v delo strokovne komisije, ki o vlogah odloča. Dogajajo se primeri, ko komisija vlogi ugodi, minister pa jo potem zavrne. Takih primerov naj bi bilo veliko, prav tako primerov, ko status ni bil podaljšan, kar je po njihovem mnenju nezakonito, še posebej, če se dogaja sistematično.

Minister odgovarja, da je napačno prepričanje, da je za položaj kulturnikov odgovorna država, temveč, da je vsak odgovoren zase. Navedel je tudi podatke, da je letos ministrstvo obravnavalo 281 novih vlog za plačilo prispevkov, od katerih je 41 poslal v ponovni pregled, od katerih jih je 11 naknadno odobril, 21 zavrnil, 9 pa odobril le vpis v razvid, ne pa tudi plačevanja prispevkov.

Kot še opozarja, kultura ni sociala, minister pa ne avtomat za podpisovanje. Mnenje komisije pa ministra ne obvezuje. Minister je ocenil, da je sam postopek ocenjevanja posebnih dosežkov pri vpisu v razvid in odobritvi plačila socialnih prospevkov precej arbitraren in nedoločen, s čimer pa se prisotni na seji niso strinjali. Menijo, da so kriteriji za pridobitev statusa jasno definirani.

Status – pravica ali privilegij?


Minister Simoniti je opozoril, da privilegij plačanih socialnih prispevkov ne sme biti preveč dosegljiv, kar trenutno je. Gre za privilegij za tiste kulturne delavce, ki imajo izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih ali izjemne usposobljenosti na področju kulture. »V avtomatizmu vidim pehanje za privilegiji, ki ubijajo ustvarjalnost.«, opozarja minister.

»Politična ekonomija, ki ima vzor v nekih drugih časih je rodila politično kulturo, kulturo nasilja in kulturno politiko, ki posledično vodi v podružbljanje kulture in razglasi vse za delavce in delavke v kulturi. To je pripeljalo do profesionalnih političnih aktivistov, ki se proglašajo za umetnike, a so zgolj postopkovni, umetniško nenadarjeni pedanti, ki zagovarjajo kolektivizem brez odgovornosti in zavračajo meritokracijo in se zavzemajo za množično pridobivanje privilegijev.«

Primerjanje zaposlenih v kulturi in v realnem sektorju je po mnenju Violete Tomić (Levica) nesramno. Na levici in povabljeni umetniki so prepričani, da status samozaposlenega v kulturi ni privilegij, ampak pravica, prav tako plačilo prispevkov. Po njihovem mnenju so zahteve za posebne dosežke postavljene celo previsoko in zato mnogim nedosegljive. Za primer pa so navedli primer, da mora pesnica v 5 letih izdati 2 pesniški zbirki, doseči 10 objav v tisku in eno objavo v ontologiji.

Večino časa se je zdelo, kot da predlagatelji z različnih strani ne govorijo o situaciji v isti državi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike