So mladi Evropejci bolj konservativni od svojih staršev?

Že nekaj generacij na Zahodu velja dobro znano »pravilo«, da je vsaka generacija v mladosti politično usmerjena bolj levo, tekom staranja pa postaja vse bolj konservativna. Baby boom generacija, v kateri je v šestdesetih letih, čas njihove mladosti, vladal liberalni hipijevski duh, je danes ena najbolj konservativnih, še posebej v Združenih državah. Vendar pa se v mlajših generacijah, rojenih od začetka osemdesetih let, dogajajo spremembe, ki gredo v nasprotju z dosedanjimi trendi.

V angleško govorečem svetu milenijci ter generacija Z ostajajo progresivni tudi kasneje v življenju. Najstarejši so že starejši od štirideset let, a ne kažejo občutnega premika v desno, tako pri vrednotah kot pri izbiri na volitvah.

Ker trendi v angleško govorečem svetu pritegnejo bistveno več pozornosti kot ostali predeli sveta, se na prvi pogled lahko zdi, da zahodna desnica tako nima več prihodnosti, vendar pa se v kontinentalni Evropi dogaja obratna in še bolj presenetljiva anomalija.

Volilne analize v mnogih evropski državah so v zadnjih letih pokazale, da se mladi volivci nadpovprečno odločajo za oddajo glasu desnici. Zadnji vidnejši primer se je pokazal na Finskem, kjer so mladi pred dvema tednoma največ glasov, 26 %, namenili desni populistični Stranki Fincev, medtem ko je bil njihov skupni rezultat na volitvah 20 %. Podobno popularni pri mladih so že vrsto let v Italiji, na Madžarskem, Poljskem, Švedskem in v številnih drugih evropskih državah.

Ni le porast populizma

Čeprav gre v nekaterih državah za bolj populistične desne stranke, kot so Liga ali Bratje Italije v Italiji, pa pri mladih pogosto pridobivajo tudi desnosredinske stranke. To se je zgodilo denimo na Švedskem na lanskih volitvah, kjer so nacionalistični desno populistični Švedski demokrati pri mladih dosegli zgolj 1 % glasov več od povprečja, liberalno konservativna Stranka zmernih pa je z 19 % glasov pristala na tretjem mestu, pri mladih 18–21 let pa na prvem s 26 %. Pri tem so bili »podjetniki in kmetje« edina preostala demografska skupina, od katere niso največ glasov dobili Socialni demokrati.

V Nemčiji pri mladih prevladuje desna populistična Alternativa za Nemčijo zgolj pri nekaterih deželnih volitvah, a občutno manj, ko gre za volitve v zvezni parlament. V tem primeru ne prevladuje niti desnosredinska CDU, vendar pa mladi visoko nad povprečjem volijo za ekonomsko izrazito desno usmerjena Svobodna demokratska stranka.

V postkomunističnemu delu Evrope je konservativnost pri mladih še boj v porastu. Poljska desno populistična in nacionalno konservativna stranka Pravo in pravičnost je med Poljaki, ki svoj glas oddajo prvič, pogosto daleč najbolj priljubljena, na Madžarskem pa so študentje že leta 2015 po ugotovitvah raziskave največ podpore namenjali stranki Jobik, ki je bila takrat postavljena precej bolj desno od Orbanovega Fidesza. Eden najbolj radikalnih primerov je Slovaška, kjer kljub tradicionalno za levico ugodnim volilnih rezultatih kot primer med tistimi, ki so volili prvič, kar 24 % oddalo glas celo skrajno desno neonacistično Ljudsko stranko, ki je sicer na volitvah prejela 8 % glasov.

Glede na slovenske razmere se lahko zdi, da je Slovenija v tem trendu izjema, vendar pa se indici porasta konservativnosti vidi pri mladih tudi pri nas. Zlasti krščanskodemokratska konservativna Nova Slovenija med slovenskimi strankami uživa zavidljivo podporo pri mladih.

Mladi bolj konservativnih tudi po vrednotah

Glede na številne vrednotne raziskave in ankete se kaže večja konservativnost pri mladih tudi pri posameznih vprašanjih. Za razliko tako od svojih angleško govorečih vrstnikov kot tudi svojih staršev se na primer razlikujejo v odnosu do revščine, ki jo veliko bolj vidijo kot posledico lastnih življenjskih odločitev. Prav tako vidijo kot enega večjih, pogosto največji izziv v imigraciji, zlasti ilegalni. Po ugotovitvah je ta za mlade celo pomembneje od okoljskih izzivov.

Prav tako so nekoliko bolj zadržani do – v Evropi sicer zelo radodarnega – socialnega sistema, po mnenju nekaterih raziskovalcev zato, ker so zlasti v časih ekonomskih težav, kot je bila Svetovna gospodarska kriza od 2007 do 2009 ali finančna kriza ob epidemiji covida, spoznali, da socialna država koristi predvsem starejšim. Pogosto je tudi nasprotovanje v članstvu v Evropski uniji, pa tudi Natu. Za bivši Vzhodni blok velja še več vrednotnih opredelitev povezanih s konservatizmom, med drugim nasprotovanje istospolnim porokam ter gojenje krščanskih vrednot, kar so zahodnoevropski vrstniki opustili v večji meri in se s tem tudi bolj oddaljili od starejših generacij.

Omenjene posamezne vrednotne postavke, kot tudi številne druge, mnogi interpretirajo kot razlog za to, da se mladi odločajo za prej manj popularne desne stranke. Tradicionalne stranke, predvsem leve, so ta vprašanja v preteklih desetletjih pogosto zanemarjala in posledično izgubila podporo. Zelo močan dejavnik so, kot že omenjeno, migracije, ki jim vse več mladih nasprotuje. Ko so na Danskem v kampanji pred parlamentarnimi volitvami centristične stranke in tudi socialdemokratska stranka obljubile zaostrovanje migrantske politike, je nacionalistična desno populistična Danska ljudska stranka padla z 21 % na 8 %.

Predvsem v Zahodni Evropi, kjer so mladi glede družbenih vprašanj bolj liberalni, to pomeni, da jih levica lahko še pridobi, če prevzamejo dovolj konservativnejših idej. Neuradni voditelj francoske levice Jean-Luc Melanchon, ki med drugim zagovarja nekatera danes bolj za desnico značilna načela, kot sta narodna suverenost in evroskepticizem, je s svojo opozicijsko koalicijo med mladimi bolj priljubljen od skrajno desnega Nacionalnega zbora Marine Le Penn, oba pa sta bolj priljubljena od globalistično in liberalno usmerjenega predsednika Emmanuela Macrona.

Vendar pa za razliko od večine drugih delov sveta, tudi Združenih držav, evropske mlade generacije trenutno ne predstavljajo najvplivnejšega deleža volilnega telesa (pod 20 %), predvsem zaradi upada rodnosti in staranja prebivalstva. Volivcev starih do trideset let je generalno gledano tudi do pol manj kot tistih, stari nad 50 let. To pomeni, da v Evropi občutnega desnega vala v kratkem roku še ne bo, videli pa bomo dolgoročno.