Slovenski katoličani v podporo papežu: "Podpiramo vaša prizadevanja za prenovo Cerkve"

POSLUŠAJ ČLANEK
V času amazonske sinode so, po encikliki Amoris laetitia, v Cerkvi ponovno vzplamtele javne kritike na račun papeža Frančiška. A poleg kritik se vse bolj krepijo tudi glasovi podpore prvega južnoameriškega papeža. Tako je tudi skupina slovenskih katoličanov napisala odprto pismo papežu Frančišku in pod njim zbira podpise v njegovo podporo.

Pobudnika zbiranja podpisov sta zakonca Silva in Nace Volčič, svetovna popotnika in laiška misijonarja, avtorja bloga Operando, kjer je odprto pismo papežu objavljeno. Obiskala sta veliko najrevnejših predelov sveta, tudi kraje iz katerih izhaja papež Frančišek, zato dobro razumeta stiske in potrebe katoličanov po vsem svetu. V sporočilu zapišeta, da je papež Frančišek po njunem mnenju »Pravi človek, na pravem mestu, ob pravem času.«

Med pobudniki odprtega pisma v podporo papežu so tudi trije duhovniki: Robert Friškovec, Janez Cerar in Tomaž Mikuš ter katoliški novinarki Marjana Debevec in Katarina Ropret.

Papeža podpirajo v prizadevanju za Cerkev, ki bi bila odprta, preprosta, ponižna ...


Po mnenju avtorjev pisma je Cerkev bolj kot kadarkoli prej potrebna dobrega, odločnega in navdihnjenega vodstva, papež pa obenem našo molitev in jasno podporo. Zaskrbljeni namreč ugotavljajo, da se papež Frančišek sooča s številnimi kritikami in napadi, ker želi Cerkev oblikovati v skladu z evangeljskim duhom.

Sami papeževa prizadevanja za prenovo Cerkve podpirajo, ker verjamejo, da ti izhajajo iz ljubezni do nje in močne želje, da bi bila bolj odprta, preprosta, ponižna in predvsem usmerjena k ljudem.

»Pismo, ki ga držite v roki in podpisi, ki jih vidite priložene k temu besedilu, so naš izraz ljubezni do Cerkve in zaupanja, da jo vodite v skladu z evangeljskimi načeli,« nagovarjajo papeža.

Pismo, ki ga lahko v celoti preberete tukaj, imajo namen v božičnem času fizično predati papežu in priložiti tudi vse zbrane podpise.

KOMENTAR: Lucija Čakš
Da je treba za papeža zbirati podpise, je prvovrstni absurd
Res živimo v zanimivih časih, da mora katoličan posebej izrekati svojo podporo papežu - in to v bran pred glasnimi kritikami iz vrst katoličanov samih. Papežu, ki je Petrov namestnik in vrhovni duhovnik Cerkve. Papežu, ki do imenovanja ni prišel z lobiranjem, samooklicanjem ali podkupovanjem, temveč je bil z več kot dvotretjinsko večino izbran na povsem legalnem konklavu. Za katerega velja, da kardinale pri izboru navdihuje Sveti Duh. Roko na srce – papež ne potrebuje naših podpisov. Prav nasprotno pa pripadniki katoliške Cerkve potrebujemo papeža, svojega vrhovnega pastirja. Brez njega smo le čreda izgubljenih ovc, ki zbezljajo vsaka na svojo stran. Morda nas bo zbiranje podpisov spomnilo na to, da naj bi bili enotni. Saj odrekati podporo in zvestobo papežu v zgodovini Cerkve ni novo. Vendar je pogosto vodilo do hudega pretresa in najverjetneje tudi do razkola. In zgodovina nas tudi uči, da še nikdar tisti, ki so papežu obrnili hrbet, iz razkola niso izšli močnejši. Zato – ni treba, da vam je papež Frančišek všeč. Niti ni treba, da se strinjate z vsem, kar reče. A on je, tako verjamemo, od Boga izbrani voditelj katoliške Cerkve in si že zato zasluži našo zvestobo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike