"Slovenija drvi v popolnoma napačno smer," je v predvolilnem videu ocenjevala Tanja Fajon. Bo ocena ostala enaka na današnji konferenci SD in odnesla Fajonovo?

Vir: Twitter stranke SD.
POSLUŠAJ ČLANEK

Po tem, ko se je več kot mesec dni stranka Socialnih demokratov »cvrla na žaru«, imenovanem Litijska cesta 51, v stranki enostavno vre. Zdi se, da prav vsi nestrpno pričakujejo ponedeljkovo programsko konferenco, najvišji organ stranke med dvema kongresoma, pri čemer pa ni povsem jasno, v katero smer utegne stranko zapeljati.

»Zdaj je Žibert odstopil, a to ne bo dovolj,« je zapisal podžupan Kranja in predsednik tamkajšnjega odbora stranke Janez Černe, ki pravi, da so vodstvu izglasovali nezaupnico in napoveduje svoj odhod, v kolikor do zamenjave ne bi prišlo. Drugod po stranki pa je zaznati predvsem željo po ponovni opredelitvi statusa v koaliciji, v kateri članstvo stranke ni tako trdno, kot je bilo zaznati po sestanku s premierjem iz besed Tanje Fajon in Matjaža Hana.

SD Kranj: Novo vodstvo ali nova socialdemokracija

Predsednik SD Kranj Janez Černe je sporočil, da je njihov lokalni odbor že v torek izglasoval nezaupnico vodstvu stranke Socialnih demokratov. »Zadnje dogajanje terja kongres stranke oziroma konferenco in prevetritev je nujna.« so jasni v Kranju, kjer pravijo, da je podobno vzdušje zaznati tudi drugod po Sloveniji, »od Rogaške do nove Gorice«. Kot pravi Černe, hočejo čisto socialdemokracijo, sicer gre raje stran. Pri tem pa, zanimivo, ne omenja možnosti izstopa iz koalicije. Iz drugih virov je namreč zaznati bolj nezadovoljstvo nad samo koalicijo kot vodstvom stranke.

Kranj je največje mesto, kjer imajo Socialni demokrati župana (Matjaž Rakovec), poleg njega pa tudi dva podžupana in sedem svetnikov. A sentiment, ki ga opisuje Černe, naj bi bil prisoten predvsem na delu ožje Gorenjske in v posameznih drugih občinah, pri Černetu pa gre predvsem za osebno zamero do Klemna Žiberta, odstopljenega generalnega sekretarja stranke, ki je v boju za to mesto premagal prav Černeta, čigar žena Ana Černe je vidna članica Levice. Po volitvah 2022 je že kazalo, da bo na listi Levice izvoljena v Državni zbor, a se je na koncu izkazalo, da je šlo za napako Državne volilne komisije, poslanka Levice pa je tako postala Tatjana Greif.

Černe naj bi bil, tako naši viri, revolucionaren predvsem v besedah, ko bi moralo priti do realizacije, ga pa zmanjka.

Po objavi članka se je na nas obrnil Janez Černe s prikazom nasprotnih dejstev. Zapis objavljamo v celoti: »Sam nisem prav nikjer zapisal tega kar pišete. Ustno sem komentiral sklep Območne organizacije SD Kranj enemu od novinarjev, ki me je o tem vprašal. Komentiral sem, da je integriteta nujno pomembna za politike in stranke. Ne pa, da afere obvisijo v zraku. Edino, kar je bilo zapisano, je sklep, ki ga je sprejela Območna organizacija SD Kranj, kjer nisem niti v vodstvu, niti nisem bil prisoten na dotičnem sestanku, ko se je sprejemal, saj sem bil v tujini. Polagate mi tudi besede v usta glede koalicije in o osebnih zamerah. Sam nimam prav nobenih osebnih zamer do odstopljenega tajnika. Osebno sem dejansko vesel, da oktobra 2022 nisem bil izvoljen za glavnega tajnika. Sploh pa nimam nobenih ambicij, da bi se boril za katerokoli funkcijo na strankini nacionalni ravni.«

Obstoj v koaliciji vse prej kot samoumeven

Kar pa ne pomeni, da razmere niso napete. Mnogi namreč niso navdušeni nad stališčem, ki sta ga po sestanku z Robertom Golobom in Klemnom Boštjančičem podala Tanja Fajon in Matjaž Han, češ da je SD trdno v koaliciji.

Kot je za Domovino povedal predsednik Mladega foruma SD Luka Goršek, bo treba narediti reprizo, koliko vpliva stranka sploh še ima v koaliciji. »Težko je biti v koaliciji, ki reže svoje partnerje,« je jasen Goršek, ki ugotavlja, da krivda za vse napake vlade pade nanje: »Ni samoumevno, da smo v koaliciji.« Opozori tudi, da predvsem Boštjančičevo finančno ministrstvo blokira projekte Socialnih demokratov, ki so zapisani v koalicijski pogodbi. Konkretno izpostavi sodelovanje delavcev pri dobičku, ki naj bi že bilo usklajeno z GZS, a obstalo zaradi blokade finančnega ministrstva.

Da bo v ponedeljek na konferenci tudi razprava o obstoju v koaliciji, je za TV Slovenija potrdil predsednik konference Matevž Frangež. Podobno mnenje naj bi bilo tudi na kolegiju stranke, kjer pripravljenost, da ostanejo v koaliciji, sicer ostaja, a še zdaleč ni tako močno in predvsem ne samoumevno. Da niso več glasovalni stroj koalicije, so zadnje dni pokazali tudi poslanci SD. Njihov vodja, Jani Prednik, je celo kritiziral Goloba, ker se ni udeležil seje Komisije za nadzor javnih financ (KNJF), kjer bi pojasnil očitke v zadevi Star Solar.

Se Fajonovi maje stolček?

Mešani pa so občutki glede predsednice Tanje Fajon in širšega vodstva stranke. Slednja naj bi se po mnenju nekaterih preveč uklanjala Golobu, da bi ohranila »stolček« zunanje ministrice. Prav tako naj sama ne bi nameravala odstopiti. Celo kongres, ki sicer ni volilni, naj bi nameravala prestaviti na čas po Evropskih volitvah, s čimer naj bi po oceni Bojana Požarja skušala svoj umik z vrha SD pogojevati s komisarsko funkcijo.

Dokaj slabo se stara tudi sporočilo Fajonove izpred volitev, da Slovenija potrebuje spremembe. Pred volitvami je analizirala stanje v državi: »Namesto reševanja problemov ljudi je načrtno ustvarjala konflikte. Slovenija drvi v popolnoma napačno smer. Tanja Fajon in Socialni demokrati slišimo ljudi,«  v predstavitvenem videu pa govori o izkušnji levkemije, ki jo je naučila, kako pomemben je dober javni zdravstveni sistem, ki se pod aktualno vlado pospešeno razkraja, tudi zaradi odsotnosti posluha za zdravnike.

Oster prav do Socialnih demokratov je bil v intervjuju za Domovino tudi kirurg Erik Brecelj, ki poudarja, da SD pleni po zdravstvu, Tanji Fajon pa grozi, da bo ob njeni kandidaturi za evropske funkcije Evropa obveščena o tem, kaj je ona počela v Sloveniji.

Tanji Fajon usluge ne dela niti Dominika Švarc Pipan, ki sicer ostaja, kot pravi, članica SD, prepričana pa je tudi, da bi mnogi bili zadovoljni, če bi se z njo poslovila tudi Fajonova. Fajonova naj bi bila v začetku afere do Pipanove tudi bolj prizanesljiva kot Matjaž Han, ki naj bi bil eden večjih pretendentov za vodenje stranke v primeru odhoda Fajonove. Med drugimi se omenja še Matjaža Nemca, ki naj bi bil med prvimi, ki so pozivali vodstvo k odstopu, v igri zanj pa so predvsem prihajajoče Evropske volitve, kjer je boji izgube glasov, ki bi jih afera in dogajanje, povezano z njo, prineslo.

Podpira ga tudi del stare SD, ki, kar je tudi pomenljivo, priznava veljavo tudi Milanu Brglezu, ki je v SD prestopil iz SMC:

KOMENTAR: Peter Merše
Uničenje SD, ki bi z drugačno strategijo lahko (znova) postal vodilna stranka na levi, če se ne uklonijo novemu Robwertu Golobu, ki bo prišel mimo

SD je za razliko od Svobode etablirana stranka na levi, ki ima teren in članstvo, ki je zvesto tudi določeni ideji, ne zgolj zbirka koristolovcev, ki vestno menjajo članske izkaznice glede na to, katera verzija je ta trenutek v modi. Kljub idejnemu premiku proti levi pod Tanjo Fajon, pa so hkrati vendarle za odtenek bolj zdravorazumski kot radikalna Levica.

Prav zato jih na eni strani boli dogajanje v vladi, kjer že odkrito priznavajo, da razmere niso rožnate in da zaradi samovolje v večji partnerici in radikalnosti v manjši dejansko ne morejo delati.

Hkrati so ob meteorskem padcu podpore Svobodi bili tisti, ki so pridobili največ razočaranih volivcev in Evropske volitve čez manj kot pol leta bodo na levi predvsem spopad prestiža, kjer bi dober rezultat ob pričakovanem slabem lastnem še kako bolel Svobodo in njene arhitekte.

A gre za več kot le evropske volitve. Gre za poskus požiga celotnega prostora na levi, ki ga izvajajo različni izvajalci na levi, prepričani, da bodo po požigu ostali samo še oni.

SD ima priložnost, da postane resna stranka slovenskega političnega prostora, a bo za to morala ubrati nekoliko bolj sredinsko držo, za razliko od linije, ki sta jo peljala Tanja Fajon in radikalnejše krilo (Marko Koprivc, Matjaž Nemec, …) in začeti sodelovati tudi čez sredino. Z očiščenjem nekaj koristolovcev, karizmatično politiko in s tem, da se ogradijo od fiaskov aktualne vlade, lahko postanejo vodilna stranka na levi, ki kar hrepeni po nekom takem.

Vprašanje pa je, ali so sami tega zmožni in ali se ne bodo uklonili naslednjemu Robertu Golobu, ki bo prišel mimo, kot smo to videli leta 2022.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27