Dr. Erik Brecelj: "Ko bo Tanja Fajon kandidirala za funkcijo v Evropi, ker vem, da ji je všeč mednarodni parket, bo dobila svoje. Tisti, ki bodo izbirali, bodo obveščeni."

foto: arhiv Domovine
POSLUŠAJ ČLANEK

Abdominalni kirurg na Onkološkem inštitutu v Ljubljani Erik Brecelj, doma iz Šturij (pri Ajdovščini), je slovenski javnosti prvič postal znan že leta 2006, ko je v javnem pismu opozoril na korupcijo v zdravstvu ter na nevzdržne delovne razmere za zdravnike in bivalne razmere za bolnike na takratnem Oddelku za onkološko kirurgijo v Ljubljani.

Je eden od najbolj gorečih zagovornikov reform v slovenskem zdravstvenem sistemu, trenutno pa vodi skupino strokovnjakov v okviru Strateškega sveta za zdravstvo, posvetovalnega telesa predsednika vlade. V zadnjih dneh se je zapletel v javni besedni obračun z vodstvom stranke SD, kateri očita dolgoletno plenjenje zdravstvene blagajne. Če bo prevzel odgovornost in kot predsednik sveta sam pripomogel h končanju koruptivnih praks, smo se z njim med drugim pogovarjali na Domovini.

Ste predsednik Strateškega sveta za zdravstvo pri predsedniku vlade. V luči tega, kar ste v zadnjih dneh izjavljali v povezavi s plenjenjem po slovenskem zdravstvu, ali niste te vlogo sprejeli ravno zaradi tega? Da bi nekaj ukrenili proti temu? Kaj ste v tem času kot predsednik sveta naredili v zvezi s tem?

Jaz te vloge nisem sprejel zato, da bi tekel za korupcijo. Korupcije po mojem mnenju v Sloveniji nikoli ne bomo v celoti izkoreninili, saj je slovenska družba skorumpirana. Lahko pa stopnjo korupcije zmanjšamo. To pa nam ne bo uspelo s policijo in sodišči, temveč z bolj urejenim sistemom. Namen mojega dela v strateškem svetu je pripraviti predloge, ki bodo urejali zdravstveni sistem. Tudi spremembe pri vodenju in upravljanju zavodov, ki bi imele za posledice manj korupcije. Nisem pa vstopil v svet zato, da bi se direktno tepel z njimi (op.a. koruptivnimi posamezniki). Tega, o čemer sem javno govoril v zadnjih dneh, nisem govoril kot predsednik strateškega sveta, ampak kot Erik Brecelj, ki ga skrbi, kaj bo z bolniki.

Foto: arhiv Domovine

Kaj pa je bilo do danes vaše poglavitno delo v strateškem svetu? Ali so stvari, za katere lahko odkrito rečete, da ste jih premaknili z mrtve točke?

Govoriti o reformi v zdravstvu je neumnost. Reforma je projekt, ki traja od 10 do 15 let. Lahko pa začne svet s pripravo posameznih ukrepov, ki bodo vodili v izboljšave sistema. Mi v strateškem svetu bi se lahko zaprli v grad za 14 dni in spisali vse predloge za zdravstveno reformo. Problem v Sloveniji je realizacija in je problem tudi pod to vlado. Kot je bilo pod prejšnjimi vladami in bo pod naslednjimi. Slovenci nismo narod za reforme. Vsak posameznik je za reformo, dokler se ne tiče njega samega. In to zdaj spoznavam pri svojem delu v strateškem svetu. Ko nekaj predlagamo Zdravniški zbornici ali Zbornici zdravstvene in babiške nege, si nihče ne želi sprememb. Očitno jih je strah sprememb, status quo jim ustreza, zaradi česar mi je neizmerno žal. Urejene stvari bi bile boljše za vse nas.

Ampak ali se lahko s čim konkretno pohvalite, da pa ste uspeli v tem času narediti v okviru strateškega sveta?

Ustavili smo zakon o Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki ga je predlagal bivši minister Danijel Bešič Loredan in je bil totalna katastrofa. Dali smo cel kup smernic za spremembe naprej na Ministrstvo za zdravje, mi sami namreč nimamo moči. Pripravili smo smernice za ureditev primarnega zdravstva, sami smo pri tem prispevali 89 ukrepov, v Državnem zboru bo v kratkem tudi zakon o kakovosti zdravstva, za laike je to nepomembna stvar, ampak za nas, strokovnjake, izjemnega pomena. Za zdravstvo, v katerem se že 20 let ničesar ne morejo dogovoriti, bi bil to velik korak naprej. Ministrstvo je tisto, ki bo zakon poslalo v parlament, in res upam, da bo čim prej zaživel. Tudi nujno medicinsko pomoč (NMP) smo večkrat obravnavali na strateškem svetu, v zvezi s tem so na ministrstvu tudi že pripravili strategijo …

Ampak kaj pa ukrepi vašega sveta proti korupciji v zdravstvu?

Korupcijo v zdravstvu smo seveda večkrat obravnavali. Jaz sem bil proti temu, da se sploh pogovarjamo o korupciji, kajti korupcijo se bo urejalo z boljšim upravljanjem, boljšim vodenjem bolnišnic. Na eni seji so bili prisotni člani Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki so nam predstavili svoje ugotovitve, njihova analiza je pokazala zaskrbljujoče stopnje korupcije po posameznih zdravstvenih zavodih. Ampak smo se dogovorili, da bi bilo boljše, da bi sodelovali v skupini za upravljanje z zavodi in bolnišnicami, kajti boljše upravljanje z ustanovami bo vodilo v manj korupcije. Nisem pa pristaš tega, da gremo nad korupcijo v zdravstvu s policijo. To počnemo že 20 ali 30 let, pa se nič ne spremeni.

Kako konkretno bi se lahko po vaše kaj spremenilo?

Samo z boljšim upravljanjem bolnišnic, politika pa bi se morala nehati vmešavati v zdravstvene zavode na takšen način, kot se vtika sedaj. Politika nosi odgovornost za delovanje zdravstvenih zavodov, ampak te odgovornosti ne sme izkoriščati na način, da postavlja svoje ljudi v svete zavodov, namen česar je plenjenje. In temu smo priča že 30 let.

Del politike, ki jo kritizirate in ji očitate plenjenje, vam jasno odgovarja. Erik Brecelj ves čas kritizira, ne upa pa si prevzeti odgovornosti, da bi sam kaj spremenil. Kako to komentirate?

Veste, kaj je zame odgovornost? Jutri imam operacijo, ki bo trajala 10 ali pa 12 ur. Recimo, če bi bil tako neodgovoren, kot je direktor Onkološkega inštituta, bi to lahko počel eno uro zjutraj, od sedmih do osmih. Tisti, ki mi to očitajo, dobro vedo, o čem govorim. Težko mi očitajo, da ne prevzemam odgovornosti.

Vodstvo zavoda, tako kot tudi predsednica SD Tanja Fajon, je zaradi vaših neposrednih obtožb o plenjenju po slovenskem zdravstvu napovedalo možnost tožbe. Vam je zdaj kaj žal za vaše izjave?

Ravno nasprotno. Razočaran bom, če me stranka SD ne bo tožila. To lahko tudi javno povem, da bi morala ta stranka spremeniti ime v Skorumpirano demokracijo. Tožba mi bo v veliko veselje. Predvsem zato, ker so takšne obravnave javne in se bomo tam lahko pogovarjali o tem, kaj je ta stranka v zdravstvu počela 20 ali 30 let. Ko je ta stranka seveda v vladi. Če bi bila druga, desna vlada, pa bi se pogovarjali o neki drugi stranki.

Vi govorite o »etablirani« stranki … Morda pa je predsednica Tanja Fajon, ko je zanikala očitke, izhajala iz sebe, ni namreč dolgo predsednica stranke …

Izjavila je, da ona ni vzela še niti evra, morda ji celo verjamem. Ampak ji svetujem, naj si prebere, kaj je to definicija korupcije. Definicija korupcije ni to, da ti sam ne vzameš evra, ampak da dovoliš drugim, da kradejo. Na žalost se bo tukaj sama težko izpostavila kot oseba, ki ni vpletena v umazane posle v zdravstvu. Že samo to, da ona to dovoli, da na primer brani to zgodbo z nesrečno novo stavbo za pravosodne organe, ki je sicer pravi drobiž v primerjavi s tem, kako se krade pri nas v zdravstvu, s tem prikriva, kaj se dogaja. Lahko ji tudi povem, da me je eden od članov Socialnih demokratov v teh dneh razglasil za duševno moteno osebo. Ko bo kandidirala za prvo funkcijo v Evropi, ker vem, da ji je všeč ta mednarodni parket, bo dobila svoje. Tisti, ki bodo izbirali ljudi za te pomembne funkcije, bodo obveščeni o tem, kaj je ona (op.a. Tanja Fajon) počela v Sloveniji, koga je njena stranka zmerjala z duševno bolnim človekom. Komu so grozili, da bo svoje dobil na sodišču. Mogoče pa je prav, da se tudi v Evropi seznanijo s tem, kaj se dogaja v tej ljubljanski greznici.

Na tej povezavi je na voljo drugi del intervjuja z dr. Erikom Brecljem, kjer opisuje situacijo »podajanja si kljuk« različnih omrežij in političnih strani. Tako med drugim dr. Brecelj v drugem delu intervjuja pravi: »Pred nekaj leti sem dal intervju za Delo, v katerem sem povedal, da ko so na oblasti levi, hodi na vlado Janez Zemljarič, ko so desni, pa hodi Božo Dimnik. V ozadju se potem za deleže dogovorita med seboj. Takrat me je nekaj dni po intervjuju po telefonu klical Zemljarič in me nahrulil. Jaz sem ga nahrulil nazaj. Potem se je z menoj želel srečati še gospod Dimnik.« Več o levih in desnih kadrih v korupcijskih zgodbah ter politično nastavljenih direktorjih v drugem delu intervjuja.
foto: arhiv Domovine

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike