Slabi časi za slabo banko

V dnevih, ko je vlada zavzela etično - pravičniško držo in potegnila odločne poteze glede vodstva DUTB, se upravičeno sprašujemo o ozadju. Čeprav v medijih največ slišimo o višini prejemkov vodilnih v slabi banki, finančni minister poudarja, da "to ni vprašanje niti višine prihodkov niti kakovosti delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki mislim, da je kakovostno, to je vprašanje zaupanja …. "

Ob vseh nepravilnostih, ki se dogajajo v državnih podjetjih in ustanovah, ki zelo očitno uživajo zaupanje vlade, se zdi takšen razlog za razrešitev vodilnih DUTB skoraj neverjeten.

Slaba banka in še slabši populizem

Ne glede na ministrovo izjavo, se v medijih najbolj problematizira višina plač vodilnih v DUTB. So torej plače res tako zelo visoke?

Če jih primerjamo z minimalno in tudi povprečno plačo v Sloveniji - gotovo. Če jih primerjamo s plačami vodilnih v slabi banki na Irskem ali Španiji-niti ne. Če jih primerjamo z dohodki primerljivih mednarodnih kadrov - tudi ne. Če jih primerjamo s tem, da so upravljali z milijardami in s tretjino slovenskega gospodarstva - prav tako ne. Če jih primerjamo s plačami in izplačili, ki so jih v preteklosti prejemali vodilni v podjetjih, ki jih danes obravnava slaba banka - sploh ne. In če jih primerjamo z nedavnimi izplačili v državnih podjetjih in bankah (konkretno NLB) - tudi ne.

Ne gre spregledati, za našo državo žal značilnega in cenenega populizma, ki očitno odgovarja tudi vladajočim. Ko se poudarja višina plače, se operira z bruto zneskom, ko govorimo o minimalni plači, pa je praviloma govora o neto vrednostih. Zvesti sledilci te logike so tudi mnogi novinarji.

So plače »arogantnih severnjakov« res tako sporne, da o njih že tedne dnevno poslušamo v medijih? Skoraj pa ne slišimo več o ljudeh, ki so s finančnimi mahinacijami, nesposobnostjo in koristolovstvom povzročili potrebo po slabi banki. In ki jim je danes očitno v interesu, da slednja svojega dela ne opravlja tako zelo temeljito kot ga.

Ne gre spregledati, za našo državo žal značilnega in cenenega populizma, ki očitno odgovarja tudi vladajočim. Ko se poudarja višina plače, se operira z bruto zneskom, ko govorimo o minimalni plači, pa je praviloma govora o neto vrednostih.

Ali ne gre torej za manipulacijo javnega mnenja in ustvarjanja nenaklonjenosti javnosti vodstvu slabe banke, ki je tudi po besedah ministra Mramorja, očitno delalo kakovostno in ne predrago? In v dolgoročno korist slovenske države.

Slabo delo slabe banke?

Slaba banka je bila ustanovljena z namenom, da združi in čim bolje unovči več 100 najzahtevnejših bančnih primerov iz petih slovenskih bank in davkoplačevalcem povrne čim večji delež denarja, ki so ga vložili v sanacijo bančnega sistema. Njena naloga je, da iz zelo slabega stanja ustvari manj slabo stanje. To je tudi počela.

Iz poročila, ki so ga predstavili avgusta, je razvidno, da so lani pridelali 34 milijonov dobička in 130 milijonov evrov prilivov iz upravljanja premoženja.

Gotovo je res, da slaba banka ni delala tako, kot smo pri nas navajeni. Pri ugotovitvah nepravilnosti in nezakonitosti so celo podali kazenske ovadbe. Niso zavlačevali in v imenu vezi v ozadju in lažnega socialnega čuta odlašali s prodajo in terjatvami v nedogled do dokončnega izčrpanja in samo-sesutja.

»Pajdaški kapitalizem« spet za volanom?

Tisti, ki so vodstvo slabe banke odstavili, vedo da argumenti slabega dela in previsokih plač ne držijo vode. Nenazadnje je nekdo te pogodbe podpisal. Je pa to hvaležna tema za ustvarjanje javne podpore. Tudi pojma zakonitost in transparentnost, ki ju v teh dnevih pogosto slišimo, sta nadvse uporabna za dosego političnih ciljev. Žal ju v praksi bolj poredko vidimo.

Precej nelogično je tudi, da sta največja zagovornika odstavitve vodstva DUTB ravno prvaka strank Desus in Socialni demokrati. Ravno njima bi moralo biti, glede na skupine za katere se zavzemata, najbolj v interesu, da se preko dela slabe banke iz pogorišča divjega kapitalizma, v proračun steče kar največ denarja (tudi za socialne izdatke in pokojnine).

Gotovo vodstvo DTUB ni brez napak in bi svoje delo lahko opravljalo tudi bolje, z manj arogance, več elegance ter »socialnosti« pri izdatkih. A povzročanja škode slovenski državi mu ni mogoče očitati.

Kakšne bodo posledice bo vidno kmalu. Čas bo pokazal komu so stopili na prste in kaj je bilo v ozadju tako hitre in malenkostne razrešitve.

Žal pa je javni in tudi medijski spomin precej kratkoročen. Pozabljamo zakaj sploh potrebujemo slabo banko in kam nas je tako imenovani »pajdaški kapitalizem«, ki se očitno spet razrašča, pripeljal.